BrainCourt

𝐓𝐞𝐧𝐢š𝐤𝐢 𝐈𝐐 💬

Nekateri igralci že od začetka v sebi nosijo “občutek za igro”. Lahko bi rekli da instinktivno vedo, kam in na kakšen način odigrati žogo v določenem trenutku. Zakaj je temu tako, je sicer mogoče pojasniti, a bolj pomembno vprašanje je, kaj lahko naredimo z igralci, ki te sposobnosti nimajo.

Razumevanje teniške igre poteka v več korakih. Najprej je potrebno teoretično razumeti igralne situacije, poznati značilnosti igrišča in lastnosti udarcev. Nato vse to spravimo v prakso na igrišču in skozi vse bolj odprte situacije prenesemo v trening, sparing in na koncu v tekmo.

Tehnika predstavlja orodje za izvedbo in je zato zelo pomembna. Cilj je, da je tehnika avtomatizirana. Pogosto dobimo vprašanje, ali pri svojem delu spreminjamo tudi tehniko. 𝙑 𝙥𝙧𝙞𝙢𝙚𝙧𝙪, 𝙙𝙖 𝙞𝙜𝙧𝙖𝙡𝙚č𝙚𝙫 𝙩𝙚𝙝𝙣𝙞č𝙣𝙞 𝙩𝙧𝙚𝙣𝙚𝙧 𝙣𝙞 𝙙𝙚𝙡 𝙣𝙖š𝙚𝙜𝙖 𝙩𝙚𝙖𝙢𝙖, 𝙩𝙚𝙝𝙣𝙞𝙠𝙚 𝙣𝙚 𝙨𝙥𝙧𝙚𝙢𝙞𝙣𝙟𝙖𝙢𝙤. Pri nekaterih igralcih, razumevanje svoje igre in igralnih situacij vodi v spontano izboljšanje tehnike.

Tako “teoretični” kot praktični del treninga popestimo z igrami, vizualnimi pomagali, VR-jem, … Za vse igralce je priporočljiv tudi ogled tekem - tako profesionalcev, kot tudi lastnih tekem (razširjena videoanaliza). Na ta način, dobimo tudi boljši vpogled v razloge za sprejemanje odločitev na igrišču, ki niso vedno le plod nerazumevanja teniške igre.

Pri naši analizi tako skozi opazovanje in pogovor odkrivamo psihične, fizične, tehnične in nevrološke značilnosti posameznika. Najboljši igralci na svetu ponavljajo ta postopek znova in znova, z veliko strastjo do tenisa in pozornostjo na podrobnostih. To je tudi glavni razlog, da so najboljši 🏆.

𝐀𝐥𝐢 𝐭𝐯𝐨𝐣𝐢 𝐦𝐨ž𝐠𝐚𝐧𝐢 𝐯𝐞𝐝𝐨, 𝐝𝐚 𝐧𝐢𝐬𝐢 𝐯𝐞č 𝐩𝐨š𝐤𝐨𝐝𝐨𝐯𝐚𝐧/𝐚?

Precej znano je, da lahko neprimerno nameščen mavec povzroči utesnitev živca in hude težave. Precej manj znano pa je, da se lahko možgani na bolečino ravno tako odzovejo z blokiranjem živčne poti saj se želijo s tem zaščititi. Posledice so za telo zelo podobne. Takšni primeri niso pogosti, se je pa pred kratkim zgodil tudi pri nas.

Primer zelo dobro kaže, da posledice poškodb niso le na nivoju mišic, vezivnih tkiv, kosti in fascij. Vsak, ki je bil že kdaj poškodovan pa ve, kakšen delež rehabilitacije se je nanašal na karkoli kar ne predstavlja klasične rehabilitacije poškodovanega dela telesa.

Kar se tiče naših možganov, rehabilitacija torej nikoli ni bila popolna. V praksi to pomeni pomemben vpliv na ravnotežje, hitrost in zaznavanje. To je tudi eden od razlogov, zakaj trenerji na začetku vedno sprašujemo o predhodnih poškodbah in drugih stanjih.

Čeprav naša naloga ni rehabilitacija, ki jo z veseljem prepuščamo odličnim fizioterapevtom, pa je naša naloga da pomagamo možganom ponovno opravljati delo na čim višjem nivoju.

𝐈𝐙𝐙𝐈𝐕𝐈 𝐈𝐙 𝐏𝐑𝐀𝐊𝐒𝐄: 𝐨𝐝𝐥𝐢𝐜̌𝐧𝐚 𝐢𝐠𝐫𝐚 𝐧𝐚 𝐭𝐫𝐞𝐧𝐢𝐧𝐠𝐮, 𝐧𝐚 𝐭𝐞𝐤𝐦𝐢 𝐩𝐚 ...

“Zakaj ne igram tako kot na treningu?” se na tekmi sprašuje zelo veliko igralcev. Obstajajo tudi igralci, ki so pravo nasprotje (torej na tekmi kažeje boljše igre kot na treningu), a jih je precej manj.

Razlogov za razliko v igri na treningu in tekmi je več: način treninga, način razmišljanja, odzivanje na stres, pretekle izkušnje, poznavanje različnih tehnik, …

Zelo znani teniški trener Nick Bollettieri je v enem od pogovor omenil, da so nekateri športniki rojeni zmagovalci, nekateri pa narejeni zmagovalci. Rojeni zmagovalci so tisti, ki jim je splet okoliščin namenil tako kombinacijo različnih spremenljivk, da jim je igra na tekmovanjih bližja kot nekaterim drugim. Narejeni zmagovalci se morajo tega še naučiti.

Ne glede na to, v katero skupino sodi določen igralec, na določenem nivoju seveda potrebuje nove načine in tehnike. Tako v vrhunskem tenisu praktično ne poznamo igralca, ki ne bi iskal načinov kako izboljšati svojo mentalno pripravo. Načinov je veliko, potrebno je le poiskati tiste prave.

Če želiš izkoristiti svoj potencjal ali imaš resne načrte v svoji športni karjeri, ne pozabi trenirati najpomembnejšega - svojih možganov. Za pomoč se lahko vedno obrneš na nas.

Tokrat priporočimo nekaj, kar boste lahko poslušali v slovenskem jeziku. Gre za podcast “Umetnost lenarjenja” z Davidom Zupančičem, zdravnikom Ljubljanske infekcijske klinike in avtorjem knjižne uspešnice “Življenje v sivi coni”. Navkljub imenu, tema pogovor nikakor ni lenarjenje 🙂.

Vsaka epizoda postreže z veliko zanimivimi tematikami, a tokrat bi izpostavili pogovor z gostom Nik Škrlec. Nik je igralec, Youtuber in voditelj. Prav tako je 𝐯𝐞𝐥𝐢𝐤 𝐧𝐚𝐯𝐝𝐮𝐬̌𝐞𝐧𝐞𝐜 𝐧𝐚𝐝 𝐯𝐬𝐞𝐦, 𝐤𝐚𝐫 𝐬𝐞 𝐩𝐨𝐯𝐞𝐳𝐮𝐣𝐞 𝐳 𝐦𝐨𝐳̌𝐠𝐚𝐧𝐢. Je državni prvak v pomnjenju, rekorder v recitiranju decimalk števila π in strasten potapljač na vdih. Uspelo mu je slepo sestaviti rubikovo kocko prav tako pa mu je uspelo sestaviti rubikovo kocko pod vodo z enim vdihom.

➡️Pogovor je tekel o spominu, osebnem razvoju, miselnih treningih, soočanju s strahom in tremo, talentu in spanjem. Zalo zanimivo je poslušati ljudi iz različnih področji, ki se dotikajo istih tem s katerimi se dnevno srečujemo tudi v športu.

https://podcasti.si/umetnost-lenarjenja/ep/11-nik-skrlec-o-spominu-osebnem-razvoju-miselnih-treningih-in-soocanju-s-strahom-pri-vseh-moznih-vlogah-tako-na-odru-kot-v-resnicnem-zivljenju/

𝗩𝗶𝗿𝘁𝘂𝗮𝗹𝗻𝗮 𝗿𝗲𝘀𝗻𝗶𝗰̌𝗻𝗼𝘀𝘁 (𝗩𝗥) 𝘃 𝘃𝘀𝗲 𝘀̌𝗶𝗿𝘀̌𝗲𝗺 𝘀̌𝗽𝗼𝗿𝘁𝗻𝗲𝗺 𝗼𝗸𝗼𝗹𝗷𝘂 🥽

O virtualni resničnosti je bilo nekaj že napisanega, a je potrebno ostati v koraku s časom. V vmesnem času je 𝐒𝐞𝐧𝐬𝐞𝐀𝐫𝐞𝐧𝐚 postala uradni pripomoček USTA & PTR, ki veljata za dve izmed najmočnejših teniških oz. trenerskih organizacij na svetu.

Mi med tem na našem VR že pridno testiramo nov program
𝐑𝐞𝐟𝐥𝐞𝐱𝐢𝐨𝐧 𝐆𝐎. Prednosti VR oblike programa Reflexion so priročnost, 3D okolje in cena. Gre za testno (beta) verzijo, ki je torej še v razvoju a popolnoma funkcionalna. Reflexion pri svojem treningu redno uporabljajo tudi letošnji zmagovalci lige NBA - Denver Nuggets 🏆.

Po vojski, policiji in medicini tako tudi šport vse bolj resno koraka v smer množične uporabe virtualne resničnosti. Glavni razlogi so učinkovitejša rehabilitacija, hitrejši napredek in boljši končni rezultati treninga pri integrirani uporabi.

𝐓𝐫𝐚𝐝𝐢𝐜𝐢𝐨𝐧𝐚𝐥𝐧𝐞 𝐦𝐞𝐭𝐨𝐝𝐞 𝐧𝐞𝐤𝐨𝐥𝐢𝐤𝐨 𝐝𝐫𝐮𝐠𝐚č𝐞: 𝐧𝐚č𝐢𝐧 𝐫𝐚𝐳𝐦𝐢š𝐥𝐣𝐚𝐧𝐣𝐚

Vrsto let je veljalo prepričanje, da IQ s katerim se rodimo nespremenljiv in da je naša prihodnost odvisna predvsem od tega, kakšni smo se rodili. Znantsveniki so sčasoma ovrgli tezo o nespremenjlivosti IQ, a še vedno pogosto naletimo na omejujoča prepričanja o prirojenih sposobnostih posameznika. Takšna miselnost je za uspeh v tako konkurenčnem športu kot je tenis velika, najpogosteje prevelika, prepreka.

Tako za tiste, ki imajo manj prirojenih sposobnosti in morajo zato več dela vložiti že v mlajših letih, kot tudi za tiste z višjim športnim IQ-jem je pomembno razumevanje, kaj na dolgi rok resnično prinaša rezultat.

S pomočjo kombinacije tradicionalnih in modernih metod, ustvarimo “profil” igralca in določimo področja za napredek. Napredek pride z delom in žal ne z nekakšnimi magičnimi besedami, ki jih izreče trener. Igralec ni prepuščen sam sebi, saj mu pri iskanju rešitev z usmeritvami pomaga trener, vendar del treninga opravlja samostojno (doma, na poti, ..).

Igralec se tako med drugim uči sprejemati odgovornost za svoj napredek in upravljati s časom. Obe sposobnosti sta za uspeh v tenisu zelo pomembni. Prav tako je to veliko bolj racionalno, kot vsakodnevni mentalni trening s trenerjem.

𝐊𝐚𝐣 𝐢𝐦𝐚 𝐫𝐚𝐯𝐧𝐨𝐭𝐞ž𝐣𝐞 𝐳 𝐦𝐞𝐧𝐭𝐚𝐥𝐧𝐢𝐦 𝐭𝐫𝐞𝐧𝐢𝐧𝐠𝐨𝐦?

Pravzaprav presenetljivo veliko. Pa ne zato, ker bi ravnotežje enačili z uravnoteženostjo, temveč ker uporabljamo znanstveno preverjene metode, katerih rezultat je viden v kratkem času.

Ravnotežje "poteka" na več nivojih, večina treninga ravnotežja pa se v športu tradicionalno izvaja na nivoju, ki ga imenujemo propriocepcija. Če se izrazimo po teniško je to približno tako, kot bi znal igrati le servis in forehand. Čeprav lahko prinese določene rezultate, nas v težkih trenutkih postavi pred dejstvo, da naše delo ni zajelo celote.

Mentalni trening med drugim zajema metode nevro-atletskega treninga, in tako veliko poudarka usmerja v različne metode aktivacije možganov, s katerimi izboljšasmo tudi ravnotežje na in izven igrišča. Primera tenisačev, ki tovrstnemu treningu namenita lep del svojega časa sta Novak Djoković in Alexander Zverev.

‼️Za tiste bolj radovedne: vaja, ki jo na sliki izvaja Alexander, ni namenjena razvoju ravnotežja - kaj vse lahko dosegamo z nevro-atletskim treningom pa kdaj drugič 🔜.

Z veseljem sporočamo, da smo med tehnologijo ki jo uporabljamo, uvrstili tudi 𝗡𝗲𝘂𝗿𝗼𝗧𝗿𝗮𝗰𝗸𝗲𝗿. Tako smo se pridružili peščici svetovne elite, ki vsaka na svojem področju, potrebuje izjemne sposobnosti in metode treninga.

Trenutno svojo pripravljenost s pomočjo NeruroTracker-ja med drugim izboljšuje: specialna enota Navy SEALs, nogometni klub Manchester United, ameriška vesoljska agencija NASA, US Air Force, Boston Red Sox (baseball), Washington Capitals (hokej) in Olympique Lyonnais.🏆

NeuroTracker s tenisom veže tudi posebna vezi, saj je eden od direktorjev uprave Prakash Amritraj, ki izhaja iz indijske teniške družine, sam pa je po uspešnem zastopanju svojega collega dosegel tudi 154. mesto na ATP. 🎾

🤝Spoznvna ura je namenjena pogovoru o metodah dela, predstavitvi metod in pogovoru o vaših pričakovanjih (ciljih). Tako se lahko prepričate, da vam naše metode predstavljajo dodano vrednost.

Verjamemo namreč, da za uspešno delo ni dovolj le znanje in izkušnje. Spoznavna ura je seveda neobvezujoča 🔝.

𝐈𝐙𝐙𝐈𝐕𝐈 𝐈𝐙 𝐏𝐑𝐀𝐊𝐒𝐄: "𝐧𝐞𝐮𝐦𝐧𝐚" 𝐢𝐠𝐫𝐚 𝐚𝐥𝐢 "𝐧𝐢č 𝐧𝐞 𝐫𝐚𝐳𝐦𝐢š𝐥𝐣𝐚š"

Z “neumno igro” so običajno označene tekme, kjer je igralec ali igralka, domnevno zaradi taktično slabih odločitev, izgubil/a tekmo. Naslednje opažanje je običajno to, da igralec ne razmišlja. Če je prisotnih več ljudi, se običajno pogovor konča z ugotovitvijo, da igralec nima “pošlihtane glave”.

Če zaenkrat pustimo ob strani vse oznake in nekoristna sporočila, ki smo jih pri tem posredovali igralcu, se ustavimo pri zadnji ugotovitvi. Kaj je običajno storjeno po zaključku tekmovanja, da bi se stanje spremenilo?

Čeprav se lahko skozi pogovor naučimo veliko raziskave kažejo, da je učinek veliko boljši, kadar dejansko nekaj tudi storimo. Motivacijski govori torej niso najboljša rešitev. Branje knjig, če je igralcu to všeč nikakor ne škodi, verjetno pa ne bo botrovalo spremembi načina razmišljanja v igri.

Kaj torej storiti? Odgovor je akcija. Veliko bodo k temu postopoma prispevali teniški trenerji, vendar je za to seveda potreben določen čas. Razvili bodo tehniko, ki je orodje s katerim lahko igralec uresniči taktične ideje, razvili vzorce igre, naučili igralca prepoznavati situacije in pravilnega odziva.

Z dodatkom mentalnega treninga, lahko te postopke pospešimo in jim dodamo nove možnosti. Mentalni trening pomembno vpliva k sprejemanju odločitev, koncentraciji, anticipaciji, avtomatizaciji izvedbe in samozavesti pri izvedbi.

𝗨𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗮 𝘁𝗲𝗵𝗻𝗼𝗹𝗼𝗴𝗶𝗷: 𝘃𝗶𝗱𝗻𝗶 𝘀𝗶𝗴𝗻𝗮𝗹 👁

Narava našega športa je takšna, da reagiramo na situacijo, ki jo zaznavamo z očmi. Čeprav pri igri močno sodelujejo tudi drugi sprejemniki dražljajev, je vid zelo pomemben zaznavni kanal. Če želimo, da so naši igralci hitri, imajo dobro pozicijo na igrišču in sprejemajo dobre odločitve, jih moramo naučiti opazovati, prepoznavat, predvidevati in reagirati.

Glavni razliki med vidnimi signali, ki jih trenerji ustvarimo sami in signali, ki jih ustvari tehnologija sta točneje spremljanje rezultatov in višja motivacija športnikov. Ne gre zanemariti tudi dejstva, da nam tovrstna tehnologija omogoča, da se trenerji osredotočimo na druga področja in tako še izboljšamo učinkovitost treninga.

Dva izmed zanimivih pripomočkov s tega področja so svetlobne luči in svetlobna žogica. Lahko ju uporabljamo zelo splošno, pa tudi zelo specifično. Svetlobne luči pogosto uporabljamo tudi za različna testiranja igralcev. Pripomočka že sama po sebi ponujata ogromno možnosti, v povezavi z dodatnimi nalogami in pripomočki, pa vedno znova najdemo zanimive izzive za naše možgane.

𝐈𝐙𝐙𝐈𝐕𝐈 𝐈𝐙 𝐏𝐑𝐀𝐊𝐒𝐄: 𝐬𝐤𝐨𝐧𝐜𝐞𝐧𝐭𝐫𝐢𝐫𝐚𝐣 𝐬𝐞❗️

Nisi skoncentriran/a!!! Fokus!!! Krik pomoči ali krik nemoči? Sposobnost koncentracije in osredotočenosti je zares pomembna, toda če od igralca pričakujemo koncentracijo, ga moramo te veščine najprej naučiti in jo nato tudi trenirati. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo težnja k koncentraciji povzročila več negativnih kot pozitivnih posledic. Predstavljajmo si zadevo približno tako, kot da ne bi nikoli trenirali voleja, na tekmi pa bi od igralca pričakovali igro servis - vole.

Eden pionirjev sistematičnega razvoja teniško specifične koncentracije in velik ambasador pomembnosti mentalnega treninga je Alberto Castellani. S svojim pristopom je v preteklosti pomagal mnogim igralcem kot so: Marc Rosset (9. mesto na ATP), Janko Tipsarevic (8. mesto na ATP), Ivo Karlovic (14. mesto na ATP), Hicham Arazi (22. mesto na ATP), Karim Alami (25. mesto na ATP), Adrian Voinea (36. mesto na ATP) in Rainer Schuettler (5. mesto na ATP).

Koncentracija je tudi komercialno zelo zanimiva, saj prispeva k izboljšanju delovne učinkovitosti, skrajša čas učenja in je ob poplavi otrok z različnimi diagnozami pogosto predmet debat. Zato ne čudi, da je predmet mnogih raziskav in investicij v različne pripomočke. A vseeno je pomembno razumeti kontekst koncentracije in osredotočenosti v tenisu, in temu primerno večji del treninga nameniti teniško specifični koncentraciji.

Poleg znanja Alberta Castellani-ja, ki ga z veseljem deli na fakulteti in različnih usposabljanjih, se je v zadnjem obdobju tej tematiki posvetilo veliko športnih trenerjev, psihologov in razvijalcev modernih športnih tehnologij. Metod in znanja je torej dovolj, zato je čas za akcijo.

𝐔𝐩𝐨𝐫𝐚𝐛𝐚 𝐭𝐞𝐡𝐧𝐨𝐥𝐨𝐠𝐢𝐣: 𝐕𝐢𝐫𝐭𝐮𝐚𝐥𝐧𝐚 𝐫𝐞𝐬𝐧𝐢č𝐧𝐨𝐬𝐭 (𝐕𝐑)

Zelo zanimiv in atraktiven pripomoček, za razvoj mentalnih sposobnosti, je VR tehnologija. Trenutno za tenisače najbolj kompleten program, delujoč na VR tehnologiji je “Sense Arena”. Omogoča odlično simulacijo realnosti na teniškem igrišču in služi razvoju koncentracije, anticipacije, ritma, sprejemanja odločitev, reakcije …

Pri ustvarjanju Sense Arene so sodelovali strokovnjaki kot so Martina Navratilova, Pavel Vizner in Claudio Pistolesi. Pozitivni vpliv na njihovo igro, je potrdilo že ogromno profesionalnih in obetavnih mladih igralcev. Jennifer Brady, ki trenutno okreva po poškodbi, Sense Areno uporablja za ohranjanje forme in izboljšanje sposobnosti ob odsotnosti iz igrišča. Velika ambasadorka Sense Arene je tudi nekdanja slovenska tenisačica Tina Pisnik, ki svojo teniško pot nadaljuje kot trenerka v ZDA.

𝐈𝐙𝐙𝐈𝐕𝐈 𝐈𝐙 𝐏𝐑𝐀𝐊𝐒𝐄: 𝐳𝐚𝐦𝐮𝐣𝐚𝐧𝐣𝐞 𝐩𝐫𝐢 𝐮𝐝𝐚𝐫𝐜𝐮

Vsako žogo si zamudil/a! Komur je ta stavek znan, ve v katero smer pelje tak pričetek pogovora. Pogosto se krivda na koncu prenese na morebitno spremembo podlage, počasnost in tekmovalno tremo. Trenerska ekipa tako dobi nalogo, da izboljša tehniko in kondicijsko pripravo ter organizira kakšen “sparing” več.

Pravočasnost na žogi je povezana z veliko dejavniki. Vsekakor govorimo o področju, kjer se mentalni trening tesno stika tako s kondicijskim kot tehnično-taktičnim treningom. Tehnične prilagoditve, izboljšanje hitrosti in tekmovalne izkušnje bodo prispevale k izboljšanju igre, a v spremenjeni situaciji se bo vzorec najpogosteje ponovil.

Ko igralca soočimo z dejstvom, da je zamujal pri udarcu, nam za to seveda ne bo hvaležen. Predstavili smo mu težavo, ki se je pogosto tako ali tako zaveda, nismo pa mu ponudili rešitve.

Mentalni trening, ki ponuja rešitev je v resnici eden najbolj zabavnih, saj je vključeno veliko število vaj in pripomočkov. In kar je ravno tako pomembno je to, da deluje.

𝐊𝐚𝐣 𝐭𝐞𝐧𝐢𝐬𝐚č 𝐩𝐨č𝐧𝐞 𝟕𝟎% č𝐚𝐬𝐚 𝐭𝐞𝐤𝐦𝐞?⌚️

V nekoliko več kot dve uri trajajoči tekmi, igralec aktivno igra približno 40 minut. Največ časa večina igralcev na treningu torej posveti temu, kar bodo na tekmi počeli približno 30% časa. Kaj počnemo med eno in drugo točko, ter ob menjavah strani igrišča, pomembno vpliva na izid srečanja. Dobra novica je, da se lahko tega vedenja naučimo, še boljša pa je ta, da to lahko storimo na igrišču.

Brad Gilbert je bil eden prvih, ki je javno spregovoril o določenih tehnikah, ki jih je uporabljal v času svojega igranja. To je bil tudi eden od razlogov, zakaj je bil kar nekaj časa del ekipe nekdanjega prvega igralca sveta Andy-a Murray-a.

Nekaj igralcev, ki bi jih lahko izpostavili kot vzornike na tem področju, so tri nekdanje številke ena svetovnega tenisa: Novak Djoković, Rafael Nadal in Naomi Osaka.

❓Udoben fotelj, pogovori in meditacija. Kdo si tako predstavlja delo na področju mentalne priprave?

👂Vsekakor sta pogovor in sposobnost trenerjevega 𝐚𝐤𝐭𝐢𝐯𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐩𝐨𝐬𝐥𝐮š𝐚𝐧𝐣𝐚 za športnika izjemno pomembna in tudi meditacija lahko najde svoje mesto v programu.

🎾𝐃𝐨𝐝𝐚𝐧𝐚 𝐯𝐫𝐞𝐝𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐦𝐞𝐧𝐭𝐚𝐥𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐭𝐫𝐞𝐧𝐞𝐫𝐣𝐚, je poznavanje in razumevanje teniške igre in s tem priprava aktivnega in dinamičnega treninga mentalnih sposobnosti.

Več o različnih aktivnostih in področjih dela bo predstavljeno v rednih tedenskih objavah.🔝