Zbornica kliničnih psihologov Slovenije - ZKP

Kolegica dr. Andreja Mikuž, klinična psihologinja in vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana, je za Mladino spregovorila o spremembah družbe, v kateri trenutno odraščajo mladi, dostopnosti do informacij o duševnem zdravju, novem predlogu zakona o duševnem zdravju in drugih sorodnih temah.
Ob tem je izpostavila tudi, da člani Zbornice kliničnih psihologov Slovenije že skoraj 20 let hodimo na sestanke na Ministrstvo za zdravje ter pošiljamo številne pobude, dopise in predloge, med drugim tudi za podelitev javnih pooblastil in urejanje licenc na področju klinične psihologije, vendar težave še niso bile razrešene.

»Si res želimo živeti v družbi, v kateri moramo za sočuten pogovor plačati?« | MLADINA.si Konec prejšnjega tedna je v javno obravnavo prišel predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti: poklica psihoterapevta v Sloveniji...

Kampanja za boj proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu, ki jo vodi ministrstvo za digitalno preobrazbo, je bila zaradi sporočil na plakatih deležna kritike strokovnjakov:
“Podpisniki odziva podpiramo kampanje za preprečevanje nasilja in sovražnega govora. Namen našega odziva je bil zmanjšati izpostavljenost otrok in mladostnikov neustrezno pripravljenim plakatom, ki so del kampanje, zato smo v našem pozivu, ki smo ga naslovili na pristojne institucije in podpornike kampanje, pozvali k umiku neprimernih plakatov,”
Pismo so podpisali Društvo psihologov Slovenije, Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Slovenski center za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič z Univerze na Primorskem in NIJZ.

Ministrstvo odgovarja na kritike – skupaj s stroko, ki jih je kritizirala Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo z Društvom psihologov Slovenije iskalo skupne rešitve glede kampanje o medvrstniškem nasilju.

Klinični psihologi se s predlogom zakona ne strinjamo. Menimo, da je za paciente s težavami v duševnem zdravju ta rešitev škodljiva. Zakonodajni predlog namreč ne uresničuje glavne namere ministrstva, ki je bila, da s trga odstrani tiste posameznike, ki izvajajo psihoterapijo na podlagi tako imenovanega ‘vikend tečaja’.

Predlog zakona o psihoterapiji je v javni razpravi, a nasprotniki pravijo, da je škodljiv za paciente Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pac...

Združenje psihoterapevtov Slovenije vabi na strokovni seminar ETIKA V SODOBNI SKRBI ZA ZDRAVJE. Priporočamo.

Naša članica Maša Naraločnik Sinur je pred letošnjim Festivalom duševnega zdravja, ki ga NIJZ danes pripravlja v Mariboru, za STA spregovorila o duševnem zdravju otrok in mladostnikov. Pojasnila je, da je poslabšanje njihovega duševnega zdravja povezano z dogajanji v družbi, kot so podnebne spremembe in vedno nove grožnje v svetu. "V tem vzdušju je mladim težje najti smisel in usmeriti svojo barko ter najti odgovor, kdo sem, kam želim in kam naj vlagam trud," je dejala Maša.

Poudarila je, da je treba pomoč poiskati takrat, ko negativna razpoloženja vztrajajo in človeka ovirajo v vsakdanjem življenju. Priporočila je, da se v takšnem primeru ljudje najprej obrnejo na strokovnjaka - osebnega zdravnika ali na šolske svetovalne službe, ki bi jih morali tudi močno okrepiti. Starše je pozvala, naj se ne ustrašijo objavljenih čakalnih dob pri kliničnih psihologih. "Kadar težave pomembno ovirajo delovanje otroka oziroma mladostnika, zahtevajo prednostno obravnavo. Tak otrok ali mladostnik ne sme čakati," je poudarila. Spregovorila je tudi o predlogu zakona o psihoterapiji in poudarila, da zadnja stroki znana verzija predloga iz decembra lani, ki ni javna, "vsekakor ne navdaja z optimizmom, ampak zbuja veliko skrb".

Hvala Slovenska tiskovna agencija STA, da v prispevke vključujete strokovne sogovornike 👍

Mladostniki po covidu-19 bolj informirani o duševnih stiskah Mladostniki so po epidemiji covida-19 bolj informirani o duševnih stiskah, je za STA ocenila klinična psihologinja in vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Velenje Maša Naraločnik Sinur. Duševno zdravje je pomembno, saj posamezniku omogoča izpolnjeno življ...

🎙️Podkast Epizoda 14: Duševno zdravje mladih

Leta 2022 je imelo 22,0 % mladostnikov povišano verjetnost depresije, kar predstavlja naraščanje glede na 13,4 % v letu 2018. To je skoraj vsak 4-5 mladostnik; stanje izgleda zaskrbljujoče. Zakaj je temu tako? Na občutek depresije in tesnobe vplivajo tudi družbena omrežja. Kakšno vlogo imajo digitalne tehnologije in družbena omrežja na duševno zdravje mladih? Bi bilo njihovo uporabo potrebno omejiti?

Odgovore na vsa ta vprašanja ima magister psihologije, Domen Kralj, strokovni sodelavec na programu To sem jaz za duševno zdravje mladih.

Epizodo lahko poslušate na našem Youtube kanalu in v aplikacijah za podkaste: https://www.youtube.com/watch?v=NcXzfquxHIY

Kako se ločiti? Kako razvezo izpeljati, da bo lažje za partnerja, ki se razhajata, in za otroke, če jih imata? O ločitvah sta v pogovoru podkasta N1 spregovorili Anja Andrejč Balažic, doktorica psihologije, ki dela na centru za socialno delo in Maša Novak, odvetnica z dolgoletnimi izkušnjami z družinskim pravom.

Ločitev: kako iti "dobro" narazen Kako se ločiti? Kako razvezo izpeljati, da bo lažje za partnerja, ki se razhajata, in za otroke, če jih imata? Kako torej iti narazen?

Naša kolegica dr. Andreja Mikuž je gostovala pri Marcelu Štefančiču. Hvala RTV Slovenija za priložnost, da povemo svoja stališča, in hvala Andreji za jasen, strokoven in umirjen nastop. V Zbornici kliničnih psihologov bomo strokovne in za ljudi varne rešitve zagovarjali vedno in povsod. Psihoterapije ne potrebuje od 10 do 20 % Slovenk in Slovencev, nas pa 100 % potrebuje strokovno in dvotirno zasnovan zakon o psihoterapevtski dejavnosti in svetovanju. Psihoterapija je metoda zdravljenja duševnih motenj v zdravstvu, svetovanje pa metoda pomoči v različnih življenjskih stiskah izven zdravstva.

Ministrstvo za zdravje

O aktualnih temah (Urška Klakočar Zupančič) in psihoterapiji (dr. Andreja Mikuž in Miran Možina) Zakaj je imela Svoboda takšne težave pri iskanju kandidatov za evropske volitve, zakaj se čedalje več mladih moških obrača na desno, zakaj se je Janez Janša še vedno izogiba in ali bi prevzela vlado in Svobodo, če bi poročilo KPK-ja odneslo premierja Goloba, bo pojasnila predsednica Držav...

Kdo nam lahko gleda v glavo? Odgovor so iskali v današnjem Dnevnikovem Objektivu, pri iskanju sta pomagali tudi dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov, in Anica Prosnik Domjan, članica RSK za klinično psihologijo.

»Konflikt med obema poloma je konflikt med zdravljenjem z na dokazih temelječimi in znanstveno podprtimi metodami psihološke pomoči, ki jo izvajajo strokovnjaki z osnovno izobrazbo v zdravstvu, ter različnimi oblikami svetovalne podpore ljudem v duševnih stiskah zunaj zdravstva. Enega z drugim ne moremo in ne smemo enačiti, vendar to ne pomeni, da oboje ni potrebno in koristno.« pravi dr. Sana Čoderl Dobnik.

Regulacija psihoterapije: Kdo nam lahko gleda v glavo Svet okoli nas že dolgo ni bil tako nestabilen. Živimo iz dneva v dan in na vsakem koraku skušamo najti tisto, kar nas osrečuje in veseli. Vendar pa včasih smisla ne vidimo v ničemer. V takih primerih se marsikateri človek zateče po pomoč. Nekateri se odločijo za obisk pri zdravniku, drugi...

Hladni, brez empatije, mesarji, lovci, podkupljeni s strani farmacije, podkupovalci medijev, "ortodoksni" in "ekstremistični". Vse to (in še več) smo menda klinični psihologi, psihiatri ter otroški in mladostniški psihiatri - vsaj po mnenju tistih, ki si želijo zasebnim izvajalcem različnih (tudi znanstveno neutemljenih) terapevtskih pristopov zakonsko odpreti vrata v zdravstveni sistem. Hja, očitno nekaj delamo prav 😉, zato bomo še naprej opozarjali na neresnice in zavajanja ter si prizadevali za dvotirno zakonsko ureditev psihoterapije v zdravstvu in svetovanja izven zdravstva.

To je v intervjuju s Primožem Cirmanom za necenzurirano.si storila tudi dr. Andreja Mikuž, klinična psihologinja in vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana, Enota Vič-Rudnik. Spregovorila sta o duševnem zdravju mladih, starševstvu in razmerah na področju zakonskega urejanja psihoterapije.

Vabljeni k ogledu!

https://necenzurirano.si/clanek/studio-nc/za-osebo-s-psiholoskimi-tezavami-je-lahko-nevarno-ce-jo-zdravi-nekdo-brez-znanj-video-1272088?fbclid=IwAR3a5ZWxaG98O8DKRwL7lwoRoAba9eVYTUrUttcTeps6mj9yjnNtza5i-k8

"Za osebo s psihološkimi težavami je lahko nevarno, če jo zdravi nekdo brez znanj" #video "Smo v obdobju agresivne promocije psihoterapije kot nekega procesa, v katerega bi se moral vključiti vsak od nas, skoraj tako kot redno obiskovati zobozdravnika ali družinskega zdravnika. To ni res, vsak človek ne potrebuje psihoterapije," je v novi oddaji Studia necenzurirano poudarila dr. Andr...

Izjemna ženska, pesnica in vrhunska strokovnjakinja, psihiatrinja in predsednica Združenja psihoterapevtov Slovenije Breda Jelen Sobočan je pred dnevi gostovala na Prvi v oddaji Prvaki tedna. Pogovor na materinski dan je tekel o materinstvu 👶, pa tudi o politiki 🎪, miškah malih 🐭, zdravstvenem sistemu 🩺 , psihoterapiji 🧠, poeziji 🩵 in vrtnicah 🌹

"Psihoterapija je zelo kompleksno področje, kjer si vsi želimo zakonov, ki bi to področje uredili. Ne strinjamo pa se, da bi psihoterapija imenovali kar vse počez. Želimo, da se dejavnost uredi v dveh delih, da se loči tisti del, ki spada v zdravstveno dejavnost, od tistega, kar je zunaj zdravstva, kar se lahko poimenuje z imenom, ki da ljudem jasno ločnico med tem, kaj je zdravstvena dejavnost in kaj je neko terapevtsko svetovanje. V jedru je velika razlika v predizobraženosti in v odgovornosti, ki jo zdravtsvetni delavci nosimo v smislu postavljanja diagnoze in globine terapije, v katero lahko vstopamo. Terapevtsko svetovanje je absolutno nekaj, kar ljudje potrebujejo, tudi ga mnogi, ki ga opravljajo, opravljajo dobro, in je pomembno, da je to zakonsko določeno, ampak izven zdravstva. To je nekaj, kar ne more biti del zdravstvenih storitev. "

https://prvi.rtvslo.si/podkast/prvaki-tedna/173251533/175032635?fbclid=IwAR2sIOZ6CbJaAOCeCkgU6PKUvWQEpaslrhRXL0CW4Hzodyr__V13gQrywW0

Priporočamo poslušanje!

Breda Jelen Sobočan: Izolacija mladih mam je nekaj najbolj malignega, kar se lahko zgodi tej družbi Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je po končanem študiju medicine specializirala psihiatrijo. Je psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka. Če smo še bolj natančni: deluje na področju nevroznanosti, ki proučuje zgodnji razvoj otrok v domačem okolju. Poudarja, da ima zgodnji ra...

❗❗❗ODZIV STROKE NA NERESNIČNE INFORMACIJE V SKLEPU DRŽAVNEGA SVETA❗❗❗

Predstavniki štirih strokovnih združenj smo včeraj odločevalce, predstavnike različnih nacionalnih institucij in medije opozorili na neresnične trditve in nevarna priporočila v Sklepu, ki ga je Državni svet sprejel po posvetu, ki so ga organizirali v sodelovanju in na pobudo Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP). Ponovno opozarjamo:

1. Informacija, da WHO priporoča 1 psihoterapevta na 1000 prebivalcev, je neresnična.
2. Psihoterapija je metoda zdravljenja, za katero sta potrebni indikacija in diagnoza.

Strinjamo se, da je zakonska ureditev dejavnosti psihoterapije in svetovanja nujno potrebna, a hkrati od državnih institucij pričakujemo, da bodo vsa priporočila, odločitve in zakonodaja na področju zdravstva temeljili na z dokazi podprtih in resničnih podatkih.

Komisijo Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je so-organizirala posvet, smo zato pozvali, da v najkrajšem možnem času določi termin za nov posvet, na katerem bomo lahko svoja stališča predstavili tudi tisti, ki nismo člani SKZP, in ki verjamemo, da država v svojih institucijah in še manj v zakonodaji ne bi smela podpirati interesov na področju zdravstva, ki ne temeljijo na znanosti, diagnostiki in kliničnih izkušnjah.

Naš odziv si lahko preberete na spletni strani Zbornice kliničnih psihologov:

Za medije - Zbornica kliničnih psihologov Slovenije Za medije smo dosegljivi na [email protected] in na 040 683 339 (kontaktna oseba: Mojca Štubljar).  IZJAVE ZA JAVNOST Odziv stroke na neresnične informacije v sklepu Državnega sveta Ljubljana, 26. 3. 2024 – Predstavniki štirih strokovnih združenj smo 26. marca 2024 odločevalc...

[ČLANI_CE ODDELKA V MEDIJIH]

Izjava izr. prof. dr. Katje Košir je bila včeraj izbrana za bob dneva. Čestitke! 👏👏

Odklenjen je celoten prispevek z vpogledom v družbeno resničnost in interese, ki poganjajo popularizacijo psihoterapije. Vabljeni k branju!

Kdo je ugrabil psihoterapijo? Pred nami je zgodovinska priložnost. Psihoterapijo lahko uredimo v največjo korist pacientov znotraj zdravstva, lahko pa bo postala tržna dobrina.

Tudi na Zbornici kliničnih psihologov se to sprašujemo 🤔 Prav tako se sprašujemo, zakaj Ministrstvo za zdravje za nasvet ni vprašalo lastnih najvišjih strokovnih posvetovalnih organov (RSK za psihiatrijo, RSK za otroško in mladostniško psihiatrijo ter RSK za klinično psihologijo) in zakaj je priprava predloga zakona potekala v popolni tajnosti.

Kdo je spreobrnjeni podjetnik, ki piše zakon o psihoterapiji? Kaj na zdravstvenem ministrstvu "pro bono" dela Aleš Živkovič, podjetnik, ki se je ukvarjal s spletno zmenkarijo in se preusmeril v transakcijsko analizo

V Sloveniji si psihoterapevti že dolgo prizadevajo, da bi tudi oni lahko prišli v sistem javnega zdravstva. V svoji argumentaciji se opirajo na pomanjkanje kliničnih psihologov in na dolge čakalne vrste za zdravljenje duševnih težav. "To je zavajanje, saj pri vseh čakajočih psihoterapija ne bo izbrani način zdravljenja. Psihoterapija ni nekaj, kar bi potrebovali vsi. Še zlasti so tovrstna zavajanja nesprejemljiva na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov, pri katerih moramo še posebej skrbno in premišljeno načrtovati in izvajati oblike pomoči,” opozarja dr. Andreja Mikuž, predsednica Sekcije za otroško in mladostniško klinično psihologijo na Zbornici kliničnih psihologov..

Psihoterapija: Prihaja zakon, ki poglablja razkol Stroka, ki se v zdravstvu ukvarja z duševnimi težavami, se boji, da bo vlada popustila lobijem psihoterapevtske struje, ki želi priti v sistem javnega zdravstva

V današnjem Večeru novinarka Jana Juvan odlično izpostavi nekatere težave in zavajanja, ki smo jim bili v zvezi s psihoterapijo priča v zadnjih mesecih. Kot je v prispevku poudarila dr. Sana Čoderl Dobnik, se v stroki zavzemamo za dvotirno zakonsko ureditev in ločitev psihoterapije od svetovalnih oblik pomoči, obe področji pa morata biti strokovno zakonsko urejeni.

"Predvidevamo, da (zakon) ne bi vzpostavil temeljne ločnice med tem, kaj bi lahko obravnaval nosilec novega naziva psihoterapevt in kaj mora ostati domena zdravstva. Tako se bodo lahko z depresijo, motnjami hranjenja in celo psihotičnimi motnjami še naprej, saj to že počnejo, ukvarjali ljudje, ki so po osnovni izobrazbi gradbeniki, ekonomisti, pravniki ... To je nevarno in nesprejemljivo, pa četudi imajo zunaj zdravstva opravljena usposabljanja za pomoč ljudem v duševnih stiskah."

Psihoterapija: Prihaja zakon, ki poglablja razkol Stroka, ki se v zdravstvu ukvarja z duševnimi težavami, se boji, da bo vlada popustila lobijem psihoterapevtske struje, ki želi priti v sistem javnega zdravstva

Osnovna izobrazba je pomembna. Naziv psihoterapevt lahko na Finskem, Švedskem, Norveškem, Nizozemskem, v Franciji... pridobijo le zdravniki, psihiatri, pedopsihiatri, klinični psihologi, psihologi, medicinske sestre, socialni delavci in nekateri drugi SORODNI poklici.

https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-je-ugrabil-psihoterapijo/

Nasprotujemo patologizaciji družbe. Ni res, da vsak izmed nas potrebuje psihoterapijo!

https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-je-ugrabil-psihoterapijo/

V Sloveniji je bilo 1. januarja 2024 po podatkih NIJZ zaposlenih 160 specialistov klinične psihologije, v postopku specializacije pa je bilo še 126 specializantov. Temu je treba dodati še 51 specializantov, ki bodo s postopkom specializacije pričeli letos. Tako bomo v Sloveniji do leta 2028 imeli še enkrat več kliničnih psihologov, kot jih imamo danes.

To bo pomembno izboljšalo dostopnost do pomoči na področju duševnega zdravja, skrajšalo čakalne dobe na prvi pregled in povečalo dostopnost do psihoterapije v zdravstvenem sistemu.

Zbornica kliničnih psihologov Slovenije Zbornica kliničnih psihologov Slovenije je samostojna poklicna organizacija specialistov klinične psihologije, ki opravljajo kliničnopsihološko dejavnost v zdravstvu.

Stroka zagovarja dvotirno zakonsko ureditev področja - psihoterapija v zdravstvu, svetovanje izven njega. A zdi se, da bo predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti zavil v drugačno smer. Več o razlogih, zakaj je to problematično, v članku kolegice Maje Božič Kranjc v Delovi Sobotni prilogi.

https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-je-ugrabil-psihoterapijo/

V osvetlitev prispevka naše kolegice, objavljenega v Sobotni prilogi Dela, navajamo nekaj ključnih stališč, ki jih ZKP zastopamo:
- Klinični psihologi nimamo in ne želimo imeti monopola nad psihoterapijo. Pravzaprav gre za eno od intervenc, ki jih znamo uporabiti, ko je to potrebno.
- Izvedeništvo nima nič skupnega s psihoterapijo. Pri slednji gre za obliko zdravljenja, izvedeništvo pa zahteva usposobljenost za izdelavo kompleksne kliničnopsihološke ocene.
- Psihoterapija je oblika zdravljenja, uporablja se pri delu s pacienti. Tisti, ki z njo zdravi, mora biti usposobljen specialist.
- Psihoterapija, kot vsako zdravljenje, lahko tudi povzroča resno škodo.
- Če zdravimo dokaj običajne stiske ljudi na napotnico, zmanjka sredstev za ljudi z duševnimi boleznimi.
- Prav je, da se uredi tudi področje svetovanja izven zdravstva, da ga bodo izvajali izključno primerno usposobljeni svetovalci.
- Vsi v čakalni vrsti za psihiatra/kliničnega psihologa niso v čakalni vrsti za psihoterapijo. Poznamo številne druge intervence in psihoterapija pri nekaterih primerih ni indicirana. Primer: otrok noče v šolo, govori, da bi rad umrl. Najprej je potreben celosten pregled otroka, vključitev staršev in šole v pridobivanje podatkov. Ena od možnosti je, da je otrok v šoli v stiski zato, ker ne zmore slediti učni snovi, vzroki so številni in različni, zato je diagnostičen postopek ključen. Otrok ima morda nizke intelektualne zmožnosti in ko to ugotovimo (s kliničnopsihološkim pregledom), se takemu otroku pomaga na druge načine, ne s psihoterapijo.
- Večina kliničnih psihologov ne izvaja psihoterapije zasebno.
- Različni psihoterapevti opisujejo leta svojega študija. Leta študija na fakulteti ne morejo nadomestiti manka osnovne izobrazbe, let kliničnih izkušenj (kroženja na različnih zdravstvenih ustanovah) ter sinteze znanj izbranega psihoterapevtskega pristopa s kliničnimi izkušnjami.
- Nekateri psihoterapevtski pristopi nimajo dokazov o varnosti in učinkovitosti ali pa so celo dokazano škodljivi. V zdravstvu zato uporabljamo zgolj za paciente varne ter na dokazih o učinkovitosti utemeljene pristope.

Kdo je ugrabil psihoterapijo? Pred nami je zgodovinska priložnost. Psihoterapijo lahko uredimo v največjo korist pacientov znotraj zdravstva, lahko pa bo postala tržna dobrina.

Naša kolegica Maja Božič Kranjc je za Sobotno prilogo Dela pripravila luciden prispevek z vpogledom v polje številnih interesov, ki segajo po psihoterapiji. Kolegici čestitamo in vas vabimo k branju.

https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-je-ugrabil-psihoterapijo/

15. 3. obeležujemo svetovni dan spanja. Ob tej priložnosti je v intervjuju za Sobotna priloga Delo spregovorila kolegica doc. dr. Vita Štukovnik.

Leta 1940 smo v zahodnih družbah spali dve uri več kot danes Doc. dr. Vita Štukovnik pojasnjuje, da je verjetnost, da bo ženska zbolela za nespečnostjo, do 40 odstotkov večja kot pri moških.

Kolega dr. Rigler se je v prispevku za RTV Slovenija ponovno odzval na občutljivo in aktualno temo samomorilne ogroženosti v obdobju mladostništva. Izpostavil je, da je razmišljanje o samomoru v adolescenci povečano in je starostna skupina od 15 do 19 let najbolj tvegana. Obenem je poudaril, da so samomori ekstremni primeri, ki so se vedno dogajali in se žal verjetno še bodo. Lahko pa kot družba vložimo več napora v to, da bo samomorov manj. Več lahko naredimo za sodelovanje, empatijo, povezovanje družin, sosedov, prijateljev. Ne smemo pozabiti tudi na vlogo družine in okolice pri vzgoji otroka in pri pomoči otroku, ko ta zaide v težave.

V petih letih si je življenje vzelo 23 mladoletnikov. Rigler: Kot družba lahko storimo več. Dijaška organizacija opozarja na vse hujše duševne stiske med mladimi in poskuse samomora ter samomore. V petih letih si je življenje vzelo za razred otrok oziroma 23 mladoletnih. Poskusov samomora je vse več, lani jih je bilo 569.

Slovenske Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki smo jih omenili v predhodni objavi, lahko najdete na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije, kjer ponujajo še kopico drugih uporabnih in poučnih gradiv na to temo.

Prav tako zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju z RTV Slovenija v letu 2024 nadaljuje projekt ozaveščanja o pomenu varne uporabe zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjajo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjajo na najbolj pogosta vprašanja.

Smernice za uporabo zaslonov Smernice za uporabo zaslonov predstavljajo priporočila stroke za najbolj optimalen razvoj posameznika.

V prispevku RTV Slovenija o pasteh uporabe zaslonov pri otrocih spregovori tudi naša kolegica dr. Mateja Hudoklin. Povzame mnenje stroke in priporočila o uporabi telefonov pri šolskih otrocih: ‘V prvi triadi osnovne šole naj otroci še ne bi imeli svojega telefona ali tablice. Od 4. razreda naprej, če otrok potrebuje telefon zaradi komunikacije s starši, pa je primerno, da se otroku kupi telefon, ki je namenjen samo klicanju in ni pametni telefon.’
Tudi drugi strokovnjaki opozarjajo na posledice prekomerne in neustrezne uporabe zaslonov, predvsem v predšolskem obdobju. Sklicujejo se na slovenske Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, po katerih naj otrok v prvih dveh letih življenja ne bi bil izpostavljen zaslonom, do petega leta pa zelo malo.

Toksični zasloni Strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da sodobna tehnologija pušča usoden pečat na možganih, vpliva na duševnost in telesa otrok. Kmalu bodo minila tri leta, odkar je skupina slovenskih zdravnikov podala smernice, po katerih otrok v prvih dveh letih življenja ne bi smel imeti nikakršnega stik...

Predsednica naše etične komisije dr. Polona Matjan Štuhec je za časopis Dnevnik spregovorila o (ne)varnih vrstah psihoterapije in opozorila, da so v Sloveniji priznani le štirje z dokazi podprti psihoterapevtski pristopi.

Ni vsaka oblika psihoterapije varna Klienti lahko danes izbirajo med različnimi ponudniki psihoterapije. Med njimi lahko najdemo tako psihiatre in psihologe kot psihoterapevte, ki so izobrazbo pridobili na zasebnih fakultetah in tečajih. Vsaka izmed oblik pa ni nujno varna za vsakega izmed klientov.