Hiša sanjajočih knjig

Pogovor z izjemno, neustrašno Lano Bastašić, avtorico mednarodne uspešnice Ujemi zajca, ki smo ga pri Sanjah v prevodu Dijane Matković objavili pred dvema letoma.

Avtor intervjuja Ilija Đurović uvodoma zapisuje:
»Uspeh romana je avtorico na neki točki pripeljal tudi v Berlin, na prestižno enoletno štipendijo DAAD, kjer se je odločila ostati in graditi literarno kariero v glavnem mestu Nemčije. Ravno iz Berlina se je Lana Bastašić podala v odkrit boj z nemškim kulturnim in javnim prostorom skozi kritiko nemške podpore izraelski invaziji na Gazo. Ta gesta podpore Palestini se je v javnosti izkazala za nezaželeno. Sledili so burni odzivi, odpovedi in vrsta potez, ki so jih poleg nemških medijev spremljali tudi mediji z območja nekdanje Jugoslavije.«

Lana:
»Že deset mesecev sem vsak dan deležna najbolj grozljivih medijskih vsebin. V nekem trenutku gledam posnetek obglavljenega otroka, v drugem berem, koliko orožja je Nemčija poslala Izraelu. Poznam kolege, ki so se od vsega tega odklopili, se zatekli k svojemu miru in se ukvarjajo s pisanjem. Ne zamerim jim, čeprav jih ne razumem. Zame je nekaj globoko kapitalističnega v tem spuščanju žaluzij, da ne bi videli sveta: na tisoče knjig za samopomoč, ki izidejo vsako leto, priča o tem prizadevanju. Vse zato, da pozabimo, kam gredo naši davki in v čem sodelujemo.«

Pogovor je objavljen na platformi Disenz: https://www.disenz.net/lana-bastasic/

Zadnje dni je potihem izšla še ena odlična knjiga pri Sanjah:

Čarovnika Howla in gibljivi grad Diane Wynne Jones v sijajnem prevodu Maruše Lorger Bračič lahko beremo skozi animirano upodobitev Hajao Mijazakija, lahko ga beremo kot zabaven domišljijski roman za mladino, lahko pa ga beremo tudi kot parabolo za zaostrene polarizacije v današnjem svetu, morda pa tudi kot parabolo (pra)boja, ki se bije v nas samih.

Knjigo v trdi in broširani različici najdemo na sanje pika si, eknjiga bo objavljena kmalu.

Howl's moving castle (Hajo Mijazaki)
https://archive.org/details/jnjnjnjnjnjnjnjn

In za izpolnitev tistega kar moramo storiti, nam prav pride tudi dobro poznavanje sil nordijskih božanstev.

Danes smo iz tiska iz Honkonga prejeli prvi natisnjen izvod knjige, preostalih 700 pride z ladjo konec oktobra ...

Prednaročila na sanje pika si.

Sanje TV je prepovedana – ker je prepovedano vse, kar kaže na potrebo in nujnost po drugačnem redu, kakor je ta, ki si ga zamišlja korponacistična gnada. Pravkar je tale platforma zbrisala zapis z vabilom na ogleda poetičnega dokumentarca Splitski zeitgeist, ki ga najdete na Sanje pika TV. Češ, da gre za spam.

Če je ta film spam, potem smo spam – mi vsi. Tudi tisti, ki jih naciji trenutno še trepljajo po ramah ali jih morda celo futrajo s svojimi evrodolarji.

Postavimo stvari na svoje mesto: fašistične reakcionarne sile, ki se utelešujejo skozi internet in »korporacije« postavimo v koš – v reciklažo.

Mattias Desmet v svoji današnji kolumni: OTVORITVENA SLOVESNOST OLIMPIJSKIH IGER – POKLON WILLIAMU BLAKU

»Celotna ideologija Združenih narodov s svojimi cilji trajnostnega razvoja trdi, da zaustavlja uničevalni nagon, vendar je v bistvu nadaljevanje racionalistične ideologije, ki si s svojim ekomodernističnim programom prizadeva za dokončno podjarmljenje narave (pomislite na projekte vplivanja na podnebje) in s svojim humanizmom buditeljev poskuša vzpostaviti radikalno razčlovečujočo transhumanistično tehnokracijo.

Presenetljivo je, da je idealizacija Razuma Resnico stala glavo. V racionalističnem pogledu na svet je bila dolžnost govoriti iskreno vržena čez krov. Razmišljanje je bilo hitro izvedeno. Govoriti Resnico je vedno tvegano; tisti, ki govorijo Resnico, se oslabijo; imajo manj možnosti v boju za preživetje; le norec govori Resnico.«

https://www.sanje.si/zapisi/mattias-desmet-otvoritvena-slovesnost-olimpijskih-iger--poklon-williamu-blaku

»Nacionalizma ne gre zamenjevati z domoljubjem. Obe besedi navadno uporabljamo tako ohlapno, da je vsaka definicija podvržena pomislekom, vendarle pa je treba med njima razlikovati, kajti gre za različni in celo nasprotujoči si ideji. Z domoljubjem imam v mislih vdanost nekemu kraju in nekemu načinu življenja, ki sta po človekovem prepričanju najboljša na svetu, vendar nima nobenega namena vsiljevati ju drugim. Domoljubje je po naravi obrambno tako v vojaškem kot v kulturnem smislu. Na drugi strani pa nacionalizma ni mogoče ločiti od želje po moči. Neomajni cilj vsakega nacionalista je dokopati se do več moči in več prestiža, ne zase, temveč za narod ali drugo skupino, v katero je sklenil potopiti svojo individualnost.«

Prevedla Maja Ropret. Zbirka ISKRA.
Poslanstvo zbirke je bralcem na dostopen način približati žlahtna dela slovenskih in tujih ustvarjalcev – dela, ki prebujajo iskro kozmične človečnosti.

Kdo je čarovnica in kaj je njen greh? Z avtorjevimi besedami: »ta ženski cvet ni grešil drugače kakor po preveliki slabosti in sočutju z ljubezenskimi bolečinami, ki jih je zanetila svojim častilcem.«

Za njeno zgodbo izvemo prek sosledja sodnih spisov – pričevanj, sodb in testamentov, ki jih zapisujejo ti ali oni »organi«.

Balzacov izjemni pisateljski genij se je ob usodi tega »ženskega cveta« tako razplamtel, da njegovi zublji presegajo prostor in čas, segajo globoko v preteklost (zgodba se menda godi v 12. stoletju), v sedanjost, obenem pa daleč v prihodnost. Z neusmiljeno ironijo razglaja nezaslišano dvoličnost »uradnih institucij« in njenih predstavnikov – in jo s tem – zaupamo bralci, ki trepečemo z usodo »čarovnice« –, tudi za vse čase neprizanesljivo in dosledno – zažiga.

Čarovnica
Popoprana povest, ki ne prisoji mlečnozobcem.
Avtor: Honoré de Balzac | zbirka ISKRA | Slovenski prevod: Anton Debeljak | Redakcija: Aleš Učakar | Cena: osem počenih

v zbirki ISKRA

Tako nekako.

Danes izidejo štiri izjemne knjige. Potem, ko jih boste prebrali, ta svet ne bo več takšen kot smo ga poznali. Zadobil bo mavrico, kakršne še ni bilo, in v kateri bo nasilje, ki smo priča v Palestini in Ukrajini (in še marsikod v Imperiju) utonilo in zbledelo, vojni hujskači Črne internacionale pa postanejo tisto kar so: ubog, nesrečen spomin, razvlečena opomba pod črto, uboga vešča, ki hira v naših rokah, parazit, ki je izpil mnogo žrtev, zdaj pa nori medtem, ko umira od gladu, in kriči – vbogajme.

Več ob 12h na novinarski konferenci brez novinarjev (če bo mogoče, bomo dogodek prenašali v živo - sanje pika tv, fb itd).

XXIII. FESTIVAL SANJE: OBJEMAM VSE, KAR ŽIVI.

Andrej Hrvatin Nimetu in Žiga Golob - Matavun, četrtek, 21. junij.
https://sanje.tv/xxiii-festival-sanje-andrej-hrvatin%e2%80%93nimetu-in-ziga-golob-duet-spektral-cetrtek-21-junij-2024_83756d9eb.html

Pomembno

XXIII. festival sanje | 21. do 23. junij 2024 | matavun – divaška jama – škocjan glasba kiki, tinkara kovač, andrej hrvatin – nimetu, žiga golob, stefano bembi, tomaž nedoh, sabina vostner misel petar pavlović, peter kovačič ...

Sem pomirjevalna tableta.
Delujem v stanovanju,
učinkujem v pisarni,
sedam k izpitom,
stojim na razpravi,
skrbno zlepljam razbite lončke –
samo zauđij me,
razpusti pod jezikom,
samo pogoltni me,
samo poplakni z vodo.

Vem, kako opraviti z nesrečo,
kako prenesti slabo novico,
olajšati krivico,
pojasniti odsotnost Boga,
izbrati žalni klobuk, ki ti pristaja.
Kaj čakaš –
zaupaj kemičnemu usmiljenju.

Mlad (mlada) si še,
moral (morala) bi se spraviti k sebi.
Kdo prvi,
da je treba življenje preživeti pogumno?

Prepusti mi svoje brezno –
postlala ga bom s spancem,
hvaležen (hvaleđna) mi boš
za štiri šapice padanja.

Prodaj mi svojo dušo.
Drugega kupca ne bo.

Drugega hudiča ni več.

Wyslawa Szymborska: REKLAMNI LETAK (prevedela Jana Unuk)

Vse kaže, da so se algoritmi, ki upravljajo »pametne« reči in »pametne« ljudi, naučili, da so Sanje nevarna reč, in jo je zatorej treba ljudem najstrožje prepovedati.

Tako se zadnje tedne po »pravilu« dogaja, da sodelavcem založbe »pametna knjiga« obrazov po vrsti briše vse objave, ki kažejo na domeno Sanje TV. Alogritmi uklenjeni v pričakovanja gospode nam brišejo VSE povezave – vključno s tistimi, na katerih najdete videje s pravljicami, kakršne so tiste iz knjige DEKLICE Anette Schaap.

Kaj na vse to sploh še reči, ko pa se zdi, da kmalu ne bo mogoče reči ničesar več, kar ni po godu gospode, ki se je razpasla čez Zemljo, čez Nebo in čez Sanje Slovenije?

Mogoče ničesar.

Zatorej vas na tem mestu prisrčno povabimo – dokler tudi to ne bo prepovedano – da spremljate delo Sanje neposredno – na spletnih domenah sanje pika si in sanje pika tv, pa v knjigarni Sanje in v živo na XXIII. festivalu Sanje na Krasu (20. do 23. junij).

Ljudje, prižgimo luč!

OBJEMAM VSE, KAR ŽIVI

Prihodnji četrtek odpiramo in razpiramo misel in srce ... 23. festival sanje. Tudi letos na Krasu. Tudi letos s kresom.

Dan predtem na večer bo z Igor Krivokapič z Nado Vodušek in Natašo Barbaro Gračner v Cankarjevem domu slavnostno odprl prvo knjigo iz svojega orjaškega romanesknega cikla A, B in C.

Novo v zbirki ISKRA

Karel Gržan: V mraku večera. (60 strani, 5 balončkov)

Dramatičen uvod v veliko delo patra Karla Vstanimo, v suženjstvo zakleti! Gre za resnični dogodek, za opis spovedi človeka, ki je bil seznanjen s tem, kaj se v Sloveniji zadnja desetletja resnično dogaja: rop, plenjenje prebivalstva.

»Pri spovedi nisem bil od otroštva. Vse to, kar počnete vi, mi je postalo tuje, popolnoma tuje, da ne rečem odvečno ali v nekaterih pogledih celo otročje.« Umolknil je – morda zato, da preveri, ali so se me njegove besede »dotaknile«. »No, zdaj sem tu, da se nekomu izrečem – da izpovem resničnost svojega življenja. Če že moram oditi, bi rad odšel razbremenjen.« Globoko je vzdihnil, se nekako trpko nasmehnil: »Po dolgem času se nekomu zaupam in mislim, da zadnjič …«

https://sanje.tv/misel-srecko-kosovel-pesnikovo-poslanstvo-o-poslanstvu-umetnosti_fa8d130e9.html

MISEL: Srečko Kosovel, Pesnikovo poslanstvo. O poslanstvu umetnosti Kritičen zapis o umiranju smisla za umetnost. O občinstvu, ki plava na površini, in umetnikih, ki nimajo moči, da bi topovršinskost razb...

KIKI je lani nastopila v naši Hiši sanjajočih knjig (kavč festival 2023), letos pa bo skupaj s soustvarjalci gostja festivala Sanje na Krasu.

Kiki – v živo v Hiši sanjajočih knjig (Kavč festival, 2023) Posnetek v živo iz knjigarne Hiša sanjajočih knjig. Kavč festival & Radio žica, 8. marec 2023. Producenti: KUD Plavajoči Grad, Sound&Vi...

Dragi Bob, radi te imamo.

Concrete Jungle Bob Marley LYRICS⧸LETRA Jamaican Version Concrete Jungle je pesem legendarnega reggae izvajalca Boba Marleyja. Izšla je leta 1973 in je uvrščena na njegov kultni album "Cat...

»Očka, najhujše pri vseh neumnežih je, da so preveč prismojeni, da verjeli, da je sploh mogoče biti pameten.«

Kurt Vonnegut, Sirene s Titana

Protestna pesem Iztoka Osojnika:

Der Tod is ein Meister aus Israel
Plaidoyer za mir
prispevek k obtožbi genocida v Palestini

https://www.sanje.si/zapisi/iztok-osojnik-der-tod-is-ein-meister-aus-israel

Ob obletnici Nakbe:

Knjiga PALESTINSKE SANJE | PALESTINIAN DREAMS. 99 samoportretov, 99 zgodb.
Jutri bomo imeli v rokah natisnjeno, vendar še nezvezano knjigo.

VLJUDNO VABLJENI NA PREDSTAVITEV KNJIGE PALESTINSKE SANJE/PALESTINIAN DREAMS V ČETRTEK, 16. 5., OB 17. URI

Vljudno vabljeni na pogovor ob novi pomembni, aktualni in pretresljivi ediciji založbe Sanj z Bojanom Brecljem, urednico Barbaro Vodopivec ter Nado Vodušek jutri, 16. 5. 2024, ob 17. uri v Hišo sanjajočih knjig.

Leta 2018 je nastal projekt Semena palestinske prihodnosti/The Seeds of Palestinian Future. Letos v založbi Sanje v obliki knjige prihaja med nas nova edicija. Prihaja v čas, ki je še bolj nasilen, tragičen in negotov.

Pred šestimi leti sta Bojan Brecelj in Barbara Vodopivec izpeljala projekt SEMENA PALESTINSKE PRIHODNOSTI. Projekt, v katerem sta kot slovenska partnerja sodelovala Društvo HUMANITAS in Zavod PROJA, je naslavljal mlade Zahodnega brega Palestine, jih spraševal o željah za življenje in o tem, kaj jim pomeni Palestina. S pomočjo uporabe samo-portretne fotografije in kratkih intervjujev je projekt dal glas mladim ljudem, še posebej njihovim doživetjem in izražanjem osebne in kolektivne identitete. Ko mladi ljudje govorijo o lastnih življenjih, hkrati govorijo o Palestini. Ko opisujejo svoj dom, opisujejo tudi svojo domovino. V njihovih zgodbah Palestina ni nekaj abstraktnega, ampak je nekaj, kar doživljajo in izkušajo v vsakdanjem življenju. To pomeni, da je nemogoče ločiti osebne sanje od želja in upov za prihodnost Palestine.

Knjiga Palestinske sanje je delo pobudnika Bojana Breclja, urednice Barbare Vodopivec ter devetindevetdeset mladih Palestink in Palestincev. Slednji so knjigo soustvarili s samoportretom in razmišljanjem o prihodnosti. Nasmejani obrazi, polni upanja, želja in sanj. Kako živijo danes, šest let pozneje, kaj do skrajnosti stopnjevano nasilje pomeni za njihove sanje in upe? Ne moremo jih vprašati. Lahko pa si vtisnemo v spomin njihove mlade obraze, prisluhnemo njihovim mislim. Ta knjiga je dokument in je mnogo več kot to. Je pričevanje o tem, da si ljudje povsod po svetu želimo ustvarjati, ljubiti, graditi skupnost in živeti v miru in slogi. A tistim, ki so si vzeli pravico upravljati ta svet, ni mar za ljudi, za življenje. Ubijajo jih in njihove domove spreminjajo v ruševine.

»V času, ko v Gazi poteka genocid, ko je Izrael pobil že na tisoče in tisoče Palestink in Palestincev, večinoma žensk in otrok, je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da se za vsako številko skriva edinstven človek: človek s svojim imenom, svojimi idejami, željami in sanjami. Ta knjiga, ki je bila sicer narejena na koloniziranem in okupiranem Zahodnem bregu in ne v Gazi, jasno ponazarja, da ima vsak Palestinec in Palestinka svoje življenje, svoje želje in sanje, ki se prepletajo s kolektivno željo po svobodi in bojem zanjo, z željo po koncu izraelske kolonizacije in apartheida. Upamo, da bo to kmalu postala resničnost. Za svobodno Palestino.« Barbara Vodopivec

Prisluhnite zgodbi Jumane. Bere Nada Vodušek, video Rebeka Bratož Gornik.

PALESTINSKE SANJE | PALESTINIAN DREAMS: Jumana Nabulse, 19 let Jumana Nabulse, 19 let Moj dom je v Starem mestu, v Jeruzalemu. Dom je tam, kjer se počutim varno. Želim si izpolniti kar največ svojih želja in tudi ...

Knjižni sejem na zraku

Z obiskom in druženjem se poklonimo dejstvu, da lahko v slovenščini beremo toliko dobrih knjig!
Ljubljana, park Zvezda

NEDELJA, 12. maj (10.00–22.00)
V družbi več kot 60 založnikov in založnic bo knjižni sejem v parku Zvezda potekal v nedeljo, 12. maja! Knjižni sejem bo spremljal tudi sejemski oder, na katerem se bodo zvrstila branja in pogovori o knjigah ter uvodni in zaključni koncert!

Ob 20. uri NOČ KNJIGE: PROTESTNE PESMI SVETA
Jani Kovačič, Jerica Mrzel, Nada Vodušek, Sara Špelec, Diana Cimprič, Rok Zavrtanik, Andreja Udovč in drugi!

Vabljeni!

SAMO DANES: - 20 % popusta na www.sanje.si s kodo SVOBODA