Pravna praksa

"Povod za prispevek je bil primer Občine Benedikt, ki je podala predlog za postavitev predhodnega vprašanja, Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VSRS) pa je postavitev le-tega zavrnilo. Pri obravnavi primera je VSRS odločilo, da ni potrebe po predhodnem vprašanju, ker je menilo, da lahko samo odloči v skladu z obstoječo nacionalno in evropsko zakonodajo.

Postopek se je začel zaradi pravnega vprašanja, povezanega z uporabo direktive EU v nacionalnem pravu. Stranka v postopku je trdila, da je interpretacija slovenske zakonodaje v nasprotju z direktivo EU in da bi moralo sodišče zato pridobiti mnenje SEU, da bi se izognilo napačni razlagi prava EU. VSRS je menilo, da direktiva ne zahteva dodatne razlage s strani SEU in da je nacionalno pravo že v skladu s cilji direktive.

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: DKOM) je nato 23. novembra 2023 vložila zahtevo za predhodno odločanje pri SEU, ki je zadevo sprejelo v obravnavo. DKOM je SEU predlagala sprejetje predhodne odločbe o razlagi pravil prava EU, in sicer sta se v predhodno odločanje predložili naslednji vprašanji, pri čemer je bil odgovor na drugo vprašanje potreben le v primeru nikalnega odgovora na prvo vprašanje:

1. Ali je mogoče storitev izvajanja lekarniške dejavnosti, katere bistveni predmet je izdaja zdravil za uporabo v humani medicini na recept in brez recepta uporabniku, vključno s svetovanjem uporabniku za pravilno in varno uporabo teh zdravil, opredeliti kot »negospodarsko storitev splošnega pomena« v smislu člena 4(2) Direktive 2014/23?

2. Ali se lahko ta storitev uvršča med socialne in druge posebne storitve v smislu člena 19 Direktive 2014/23?9

S tem, ko je sprejelo zadevo v obravnavo, je SEU implicitno pokazalo, da gre za pomembno vprašanje razlage prava EU, ki še ni bilo rešeno.

Nacionalna sodišča zadnje instance imajo obveznost postaviti predhodno vprašanje, če obstaja dvom o razlagi prava EU in če ta dvom vpliva na rešitev spora. Zavrnitev postavitve vprašanja v takšnih okoliščinah predstavlja kršitev prava EU.

Postavljeni vprašanji imata zagotovo širše implikacije za javne razpise in koncesije v farmacevtskem sektorju v EU, zato bo odločitev SEU pomagala razjasniti, kako je treba te storitve pravno opredeliti in obravnavati znotraj evropskega pravnega okvira za javna naročila in koncesije. Tako se postavlja vprašanje, ali je VS RS kršilo 267. člen PDEU. [...]"

(Eva Robida v Pravni praksi, št. 31-32/2024)

"[K]er torej živiš v informacijski samoizolaciji, naj ti prenesem očitke, ki jih jezni posamezniki razijo na tvoj rovaš.

Pravijo, da je intelektualčeva dolžnost, da se zavzame za javno stvar. Zato ti oponašajo, češ da se ne brigaš za družbeno stvarnost in ne posegaš vanjo s svojo besedo. Nekateri, najbolj besni, ti celo pripisujejo krivdo za vso to greznico, ki jo je naplavilo 21. stoletje. Sokriv si, pravijo, za nesrečo otrok, ki sedijo suhih ust v prahu razrušenih mest. S svojim molkom, nadaljujejo, dopuščaš izkoriščanje delavcev, vzpon avtokratov, reke beguncev, mikroplastiko, pregrevanje planeta. Ker ne pihaš, kot so te kot otroka učili v lutkovnem gledališču, ker ne pihaš skupaj z vsemi, se bo ustavil zalivski tok. Zmeraj moraš biti nekaj posebnega, ti siknejo. Tvoja dolžnost je, da pihaš v Zmaja Tolovaja. Nekateri drugi te karajo, češ da bi moral zastaviti svoj jaz za vrednote, na katerih sloni človeška civilizacija. Sicer boš pogrebec koncepta človekovih pravic, grobar ustavne demokracije, oče moralnega razkroja.

Neizprosni sodniki te pribijajo na križ. Oboji s podobnim gnevom. [...]"

(Tomaž Pavčnik v Pravni praksi, št. 31-32/2024)

Tokratna Pravna praksa ima poudarjenih nekaj športnih vsebin:

Vesna Bergant Rakočević se je v luči razvpitega ekscesa na olimpijskih igrah posvetila binarnosti športa... Petra Plesec se sprašuje o vnosu pravice do športa v ustavo... Zoran Skubic pa je prevedel v slovenščino revidirano Evropsko listino o športu (ker se državi Sloveniji kaj takega očitno ne zdi potrebno)...

poleg tega pa prinaša še veliko drugega:

Žiga Cvetko obravnava vabljenje na skupščino družbenikov... Eva Robida razmišlja o odgovornosti države za škodo, ki jo povzročajo slovenska sodišča (zlasti Vrhovno), ko vztrajno zavračajo postavljanje vprašanj SEU za predhodno odločanje... Bojana Zadravec na primerih prikazuje labirinte formalne popolnosti vlog v upravnih postopkih... Mojca Remic je naletela na primer, ko delavec zavrača službeno pot v državo, ker je za vstop obvezno cepljenje proti rumeni mrzlici... Dušan Mramor pa razgalja skoraj popolno ukinitev (sicer ustavno zapovedane) avtonomije univerz...

in še veliko drugega v novi dvojni številki Pravne prakse, št. 31-32/2024

"Spodobnost danes v glavnem povezujemo z oblačenjem in vedenjem (otrok) pri mizi. Zdi se, da je širši pomen tega izraza skupaj s prakso, ki jo je opisoval, zatonil v pozabo. Še nedavno je veljalo, da mora biti naše ravnanje spodobno, tj. izraz prizadevanja za uresničitev vsega, kar bi pričakovali od omikane in odgovorne osebnosti. Spodobnost potemtakem pomeni uresničevanje tradicionalnih socialno-kulturnih idealov – obzirnosti, prijaznosti, odgovornosti, doslednosti ipd.

Žal lahko v zadnjem času v (razvitem) svetu opažamo proces intenzivne primitivizacije in porast egoizma. Ljudje se ne menijo za druge, temveč skušajo za vsako ceno uveljaviti svoj prav. Ob sklicevanju na lastne pravice redno pozabljajo na pravice drugih. S tem postajajo odnosi v družbi brezosebni, neprijazni in pretirano tekmovalni. Posledično postaja tudi spoštovanje pravnih norm vse bolj odvisno od koristi in interesov.

Čeprav mnogi za nastalo stanje krivijo druge, bi se veljalo najprej zamisliti nad tem, kaj smo proti temu pojavu storili sami."

(Janez Kranjc v Pravni praksi, št. 29-30/2024)

[ŽE ČEZ EN MESEC]
🙌 15. strokovno srečanje: Aktualna vprašanja insolvenčnega prava ⚖️❓
🗓 26. in 27. september 2024
🌅 Hotel Slovenija, Portorož
🔎 Več na ➡ https://avip.gvzalozba.si/

20 let prikritega oglaševanja (propagandnih tekstov, zamaskiranih v novinarske članke) - eden od razlogov za usihanje naklad dnevnega časopisja.

"Ker se problem slabega obiska ni razrešil sam od sebe, se ga je bilo treba lotiti sistematično, pretresali smo ga na pedagoških konferencah, iskali njegove vzroke in se spraševali o možnih rešitvah.

Ena od domnev, zakaj udeležba na predavanjih usiha, je povezana s t. i. digitalno preobrazbo naše družbe. Znano je, da je s pomočjo telefonov predavanja mogoče razmeroma preprosto zvočno posneti. Zvočnega posnetka nato niti ni treba pretipkavati, saj za to poskrbijo aplikacije. Človekovo delo je nato potrebno le toliko, da se strojne prepise predavanj osnaži balasta: izrezati je treba nepomembne uvode, utrujajoče zastranitve, anekdote in ostale elemente, za katere je s precejšnjo zanesljivostjo mogoče sklepati, da ne bodo predmet izpitnega preverjanja. Tisto, kar ostane po obrezovanju, je ekstrakt. Tega se pošlje v oblak, od koder je dostopen vsem.

Obiskovati predavanja ob tem, da je v oblaku na voljo njihova prečiščena in zgoščena srž, je za marsikoga nepotrebna izguba časa, pri čemer vemo, da časi, v katerih živimo, nikakor niso naklonjeni tratenju časa.

Kaj posameznik občuti kot tratenje časa, je seveda relativno. Ko sem nekoč sam obiskoval predavanja, nekaj malega tudi na filozofski fakulteti, je bil tam profesor, ki je vsako predavanje začel tako, da se je nekaj minut temeljito usekoval v star, posvaljkan robec. Tega rituala nikoli nisem dojemal kot izgubo časa, temveč kot »performativno gesto«, za katero se je bilo vredno ob petih popoldne skozi pol mesta pripeljati s kolesom, četudi bi se predavanje z njo tudi končalo. Danes je za takšne reči manj zanimanja: skoraj prepričan sem, da bi tisti, ki bi urejal morebitni prepis predavanja, onomatopejske izraze usekovanja izpustil, saj bi ocenil, da jih ni mogoče šteti za »relevantno snov«. [...]"

(Dr. Matjaž Ambrož v Pravni praksi, št. 29-30/2024)

"V luči nedavnih hvalevrednih ambicij Bruslja, da bi omejil govor, ki je neresničen ali celo škodljiv, ponižno predlagam drobno spremembo Listine EU o temeljnih pravicah.

Javna razprava na družbenih omrežjih uhaja izpod nadzora. Ljudje objavljajo in delijo, kar hočejo. Namesto ozaveščenih in strokovnih urednikov vsebine širijo algoritmi, in to zgolj na podlagi zanimanja potrošnikov ter ne glede na to, ali so sporočila resnična ali lažna, koristna ali škodljiva, progresivna ali fašistična.

Zlasti X Elona Muska ni popustil diskretnim namigom Evropske komisije, naj cenzurira vsebino, ki bi jo lahko (Komisija) imela za škodljivo, lažno ali pa ji samo ne bi bila všeč. G. Musk tudi ni upošteval odločnega opozorila evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona in je, Musk, s predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom nonšalantno razpravljal o vsem mogočem, ne da bi se zavedal, da večja publika zahteva tudi večjo odgovornost in da se bi bilo dobro kdaj pa kdaj pač ugrizniti v jezik. Sicer bi Trump lahko celo zmagal.

Svoboda, enakost, bratstvo, naivnost

Žal pa obstaja ovira, ki preprečuje polno izrabo Akta o digitalnih storitvah (DSA) proti takim in podobnim sovražnikom Evrope in napredka. To je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Napisana je bila še v času, ko so bile demokracije bolj gotove vase in v moč svojih argumentov; danes pa veže roke vladam, ko gre za zaščito državljanov pred slabimi vplivi interneta. [...]"

(Dr. Žiga Turk v Pravni praksi, št. 29-30/2024)

"Tako je moral neki Avstrijec policistu plačati 3.000 evrov odškodnine, ki mu jo je dosodilo sodišče, in to zato, ker je – kot na stotine drugih uporabnikov Facebooka – delil objavo, ne da bi preveril njeno resničnost. V objavi je bil policist neupravičeno obtožen nezakonitega ravnanja. Obtoženi v tem primeru torej ni odgovarjal le za svojo objavo, temveč za celotno nematerialno škodo, ki jo je medijski vihar (ne posamezna objava) povzročil policistu.

Po mnenju sodišča tudi ni oškodovanec tisti, ki mora dokazati konkretne posledice svojega oškodovanja, ampak morajo to storiti povzročitelji škode. Zadošča dokaz tožnika, da je bil žrtev medijskega viharja, v katerem je bil nezakonito in krivdno udeležen tudi obtoženi povzročitelj. Namesto da bi oškodovanec tožil vsakega posameznega udeleženca viharja za majhne, morda različno visoke odškodninske zneske, lahko pred sodišče privede enega samega udeleženca, ki mora povrniti celotno škodo. In to ni nujno tisti, ki je sprožil vihar. Žrtev si lahko prosto izbere, od katerega udeleženca bo zahtevala povračilo. Ker gre za solidarno odgovornost, pa ima plačnik naknadno seveda pravno možnost, da od drugih udeležencev v dogodku zahteva regres. V tem primeru se je odškodnina nanašala na nematerialno škodo zaradi kršitve varstva podatkov in varstva podob, saj je objava vsebovala sliko policista.

Nepremišljen klik (share) je lahko torej še dražji, kot je že bil (opustitveni zahtevki), saj nikoli ne vemo, koliko drugih ljudi bo sodelovalo v medijskem viharju.

Kar pa vemo, je to, da so na koncu odvetniki tisti, ki jim po viharju zasije sonce."

(Mag. Matej Zenz v Pravni praksi, št. 29-30/2024)

[ŽE ČEZ EN MESEC]
1️⃣. Mala šola mediacije 🤝
🏢 Hotel Slon, Ljubljana
📅 23. in 24. september 2024
👉 objavljen je program ✅
🔎 Več na ➡https://gvzalozba.si/1-mala-sola-mediacije/

Klemen Drnovšek o pomenu druženja v pravniških društvih... Polonca Kovač o morebitni omilitvi obveznosti obrazložitve upravne odločbe... Maja Brkan in Anej Ogrizek o novi vlogi Splošnega sodišča EU... Žiga Turk o izpadu komisarja Bretona... Robert Preininger kritizira stališče Luigija Varanellija o kreditih v CHF... Matjaž Ambrož pa tuhta, kako študente privabiti nazaj v predavalnice...

in še veliko drugega v novi, dvojni Pravni praksi, št. 29-30/2024

🍂🍁 Jesenski Veliki kongres javnega naročanja 🙌
📆 16. in 17. september 2024
🌅 Hotel Slovenija, Portorož
🔎 Več informacij ➡️ https://vkjn.gvzalozba.si/

👉 ŽE ČEZ TRI TEDNE 👌
[MALA ŠOLA DELOVNEGA PRAVA PO NOVELI ZDR-1D]
Urejanje delovnih razmerij v praksi 👉 Sestavite si svoj program 🗓
🔎 Več na ➡️ https://msdp.gvzalozba.si
🔶 UGODNOSTI 🔶
▪️ Aktualna vprašanja in odgovore bomo objavili v reviji Pravna praksa.
▪️ Dobili boste potrdilo o strokovnem izobraževanju.
▪️ Vsi udeleženci prejmete aktualne številke Pravne prakse, v katerih so obravnavana vprašanja, povezana z urejanjem delovnih razmerij.

🙌 7. konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja 🔒
🗓 19. in 20. september 2024
🌅 GH Bernardin, Portorož
👉 objavljen je program ✅
🔎 Več na ➡️ https://kpiz.gvzalozba.si/

🙌 3. konferenca prava varstva osebnih podatkov 👥🔐
🗓 7. in 8. oktober 2024
🌅 Hotel Slovenija, Portorož
ℹ️ Informacije & prijava na ➡️ https://vop.gvzalozba.si/

👉 ŽE ČEZ EN MESEC 👌
[MALA ŠOLA DELOVNEGA PRAVA PO NOVELI ZDR-1D]
Urejanje delovnih razmerij v praksi 👉 Sestavite si svoj program 🗓
🔎 Več na ➡️ https://msdp.gvzalozba.si
🔶 UGODNOSTI 🔶
▪️ Aktualna vprašanja in odgovore bomo objavili v reviji Pravna praksa.
▪️ Dobili boste potrdilo o strokovnem izobraževanju.
▪️ Vsi udeleženci prejmete aktualne številke Pravne prakse, v katerih so obravnavana vprašanja, povezana z urejanjem delovnih razmerij.

Tone Jagodic pred začetkom olimpijskih iger razmišlja o vprašanjih olimpizma... Marijan Pavčnik se spominja fakultetnih predavanj... Rok Dacar piše o spornem Facebookovem poslovnem modelu "privoli ali plačaj"... Nana Weber se sprašuje, kaj storiti z delavcem, ki noče v pokoj... Patricij Maček pa je v zadnji predpočitniški številki intervjujal slavistko in profesorico retorike Bogdano Herman...

in še veliko drugega v novi Pravni praksi, št. 28/2024

O javnosti sojenja v Sloveniji, ki je ustavna kategorija, se razpravlja že vsaj 20 let, a brez pravega napredka.

"Pa vendar v sklepnih predlogih generalni pravobranilec nekoliko razrahlja to rigidno stališče in predlaga okrepitev vloge strank v postopku predhodnega odločanja. Pri tem izhaja iz sodbe Consorzio, ki pojasni, da nacionalno sodišče ni dolžno preučiti vsake od jezikovnih različic posamezne določbe, temveč zgolj tiste, ki jih pozna oziroma ki jih navedejo in izkažejo stranke, ter da mora biti nacionalno sodišče še posebej pozorno pri presoji obstoja razumnega dvoma, ko je seznanjeno z obstojem različnih usmeritev sodne prakse. Vendar pa gre generalni pravobranilec pri tem še korak dlje in predvidi vrsto pogojev glede trditvenega bremena, ki jih mora v svoji pobudi za postavitev VPO izpolniti stranka.

Sodišče zadnje stopnje bi bilo tako dolžno opraviti presojo te pobude zgolj, če stranka:

a) nacionalnemu sodišču izrecno predlaga predložitev vprašanja,

b) vprašanje ustrezno postavi in oblikuje (vprašanje ne sme biti nejasno, nerazumljivo ali nesubstancirano),

c) utemelji svoje trditve o obstoju več kot ene dovolj verjetne razlage, poleg tega pa

d) je postavljeno vprašanje iskreno in ni namenjeno zlorabi ali zavlačevanju postopka.

Čeprav so ti pogoji izpolnjeni, to še ne pomeni, da mora sodišče začeti postopek predhodnega odločanja, temveč mora zgolj opraviti presojo, ali je podana katera od izjem po doktrini CILFIT. [...]"

(Anej Ogrizek v Pravni praksi, št. 27/2024)

"Tisti, ki kaznuje, se mora predvsem zavedati, da morata biti cilja kaznovanja poboljšanje in odstranitev prestopnikov iz družbe. V obeh primerih mora gledati v prihodnost, in ne v preteklost. Moder človek, kot je dejal Platon, ne kaznuje, ker je bilo storjeno nekaj slabega, temveč zato, da se to ne bi ponovilo. Preteklega namreč ni mogoče poklicati nazaj, prihodnje pa se da preprečiti. Moder oblastnik bo dal javno usmrtiti najbolj malopridne ne le zato, da bi umrli, marveč tudi zato, da bi s svojo smrtjo druge odvrnili od zločinov. Kdor sodi, mora to početi z največjo skrbnostjo in se ne sme prepustiti čustvom. Slabo je namreč zaupati meč jeznemu.

Naslovno misel lahko razumemo na dva načina. Izvirno se nanaša na smoter kaznovanja. Odziv na kazniva dejanja mora predvsem voditi razmislek o tem, kaj želimo in kaj bomo s tem dosegli. Kaznovanje ne sme biti maščevanje. Služiti mora generalni in specialni prevenciji.

Senekove besede je mogoče razumeti tudi splošno: preteklost lahko upoštevamo, ne moremo pa je spremeniti. Lahko le preprečimo ponovitev preteklih napak in vplivamo na svoja prihodnja ravnanja. [...]"

(Janez Kranjc v Pravni praksi, št. 27/2024)

"[V]časih so kaka podjetja tako velika in vplivna, da lahko od države, ki nekaj predpiše, hitro dobijo nadomestilo, ker je to slabo vplivalo na njihovo poslovanje. Spet kdaj drugič, ko so podjetja majhna, pa država ne čuti nobene odgovornosti, da bi izpolnila svoje obveznosti. Poglejmo oba primera.

Pred dnevi je v medije prišla vest, da se je zavarovalnica Triglav z državo pogodila o nadomestilu zaradi škode, ki naj bi ji nastala zaradi lanske zamrznitve višine premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ). Poravnava bo pokrila del zatrjevane izgube, ki jo je imela zavarovalnica in bo znašala približno 11 milijonov evrov.

Zaradi te državne regulacije b***a nadomestili prejeli tudi drugi dve ponudnici DZZ, Vzajemna in Generali Ljubljana. Prva bo prejela nekaj več kot 14 milijonov evrov, druga pa nekaj več kot 8 milijonov evrov. Skupaj bodo te tri zavarovalnice prejele približno 33 milijonov evrov.

Ta vsota, prevedena v jezik, ki ga živim že več kot četrt stoletja, ustreza sedemletnemu proračunu, ki ga država nameni za neposredno podporo slovenski knjigi in vsem dejavnostim, povezanim z njo. [...]"

(Dr. Samo Rugelj v Pravni praksi, št. 27/2024)

"[P]o nekaj desetletjih relativno dobre svobode izražanja, opažam, da se v zahodnih družbah ponovno zgrinjajo oblaki, ki meglijo človekov svoboden um in mu preprečujejo, da odraža vso svojo človečnost. Zgodovinski totalitarizmi so omejili svobodo izražanja s fizičnim nasiljem in z zaporom.

Danes omejevanje poteka na bolj subtilen in zahrbten ter zato nevarnejši:
- z javnim linčanjem,
- z napadi na družbenih omrežjih,
- z obrekovanjem in žalitvami,
- s cenzuro,
- z odtegnitvijo vsakršne podpore
- in, prepogosto, celo z izgubo službe.

Sam to imenujem civilna smrt. Naj bo zapor ali civilna smrt, v diktaturi je izid vedno enak: vedno manj je ljudi, ki upajo izražati, kar v resnici mislijo.

Rak politične korektnosti, ki se je rodil v Združenih državah Amerike in kjer razsaja civilna smrt, se je razširil po vsej zahodni Evropi, njegove metastaze pa že ogrožajo naše kraje. Četudi civiliziran in olikan, argumentiran ali satiričen, je vsak izraz razmišljanja, ki je drugačen od tistega, ki prevladuje v določenih močnih interesnih skupinah, prepovedan.

S površnimi obsodbami se potem ti izrazi označujejo za seksizem, sovraštvo, rasizem, homofobijo, nazadnjaštvo, islamofobijo, celo fašizem. [...]"

(Dr. Luigi Varanelli v Pravni praksi, št. 27/2024)

"[T]udi sodniki sami večinoma menijo, da imamo precej zapleten pravni sistem, pri čemer številni postopkovniki ne omogočajo hitrejšega reševanja zadev. Pri tem vedno omenim izkušnjo z lanskega obiska zveznega prizivnega sodišča za osmo okrožje v St. Louisu, ZDA, kjer nam je starejši strokovni sodelavec pojasnjeval delo sodišča, pri tem pa delil svojo izkušnjo zunanjega svetovalca State Departmenta pri severnomakedonski vladi glede reforme sodstva. Pri tem je bil povsem ironičen do tamkajšnje situacije, ko se zadeve nenehno vračajo z vrha spet na prvo stopnjo in se nikoli ne končajo. Ne bom rekel, da smo povsem takšni, a ob tem sem se vseeno namuznil, češ, nemo profeta in patria sua.

Statistični kazalniki o delovanju sodstva v zadnjih letih ostajajo precej podobni: slovensko sodstvo počasi, a vztrajno napreduje, sodni zaostanki se manjšajo, čas razsojanja se krajša. A še vedno so tu težje kazenske zadeve, tudi upravne, ki trajajo precej dolgo, nemara predolgo. [...]"

(Dr. Marko Novak v Pravni praksi, št. 27/2024)

Marko Novak o stanju pravne države... Andraž Teršek o konceptu suverenosti in ustavodajnem monopolu... Anej Ogrizek o slovenski praksi (ne)postavljanja SEU vprašanj za predhodno odločanje... Luigi Varanelli o novodobnih načinih zatiranja svobode izražanja, ki iz ZDA prihajajo k nam... Samo Rugelj o pokrivanju škode slovenskim podjetjem zaradi državne regulative... Zoran Skubic o posledicah obveznega e-vročanja na nemških sodiščih...

in še veliko drugega v novi Pravni praksi, št. 27/2024

🙌 50. Dnevi slovenskih pravnikov ⚖️👥
🌅 GH Bernardin, Portorož
📅 17. in 18. oktober 2024
🔑 Rezervirajte si čas in zagotovite prostor na največjem pravniškem srečanju. 👌
🔎 Več na ➡️ https://dnevipravnikov.si/

"Moj partner je umrl. Na zapuščinsko obravnavo je prišla ženska, ki trdi, da je njegova zunajzakonska partnerka. Z mano je živel, imava tudi skupnega otroka. Res je, da ga približno pet mesecev na leto ni bilo doma, ker je po njegovih besedah imel službene poti. Kot se je izkazalo iz pogovora z njo, je očitno tisti čas preživel z njo. Otroka nista imela, vendar pa naj bi moj partner plačal njuno stanovanje.

• Kako bo z dedovanjem, ali bova dedovali obe?"

(Odgovarja dr. Nana Weber v Pravni praksi, št. 26/2024)

"[I]z navedenega je jasno, da se v slovenskem primeru nogometne prenose zatemnjuje zaradi ne dovolj kakovostnega domačega komentiranja in analiziranja. Vendar je pravno ta situacija izjemno sporna, ker gre za poseganje v eno od temeljnih človekovih pravic - pravico do svobode izražanja in obveščenosti. To najdemo v slovenski ustavi (39. člen), v Evropski konvenciji o človekovih pravicah (10. člen) in v EU Listini o temeljnih pravicah (11. člen).

Zatemnjevanje neslovenskih televizijskih programov torej predstavlja ustavno vprašanje. V konkretnem primeru gre za kolizijo med človekovo pravico do obveščenosti in pravicami televizijskega prenosa. Če naredimo ustavni test sorazmernosti, ugotovimo, da zatemnjevanje vseh tujih nogometnih prenosov zaradi nekakovostnega domačega komentiranja, zato da se zagotovi slovensko gledalstvo, pač ne more biti legitimen namen. Prav tako je jasno, da zatemnjevanje ne predstavlja nujne družbene potrebe (prej nasprotno) niti ne predstavlja najmanj restriktivnega ukrepa za zagotavljanje slovenskega občinstva.

Odgovor je jasen - če želijo slovenski TV-progami zagotoviti visoko gledanost, naj izboljšajo kakovost komentiranja, ne pa da kar vsepovprek izklopijo neslovenske programe! [...]"

(Dr. Andraž Zidar v Pravni praksi, št. 26/2024)