Center za raziskovanje družbenega komuniciranja

✍️Izšel je slovenski prevod zadnje knjige Slavka Splichala Datafication of Public Opinion and the Public Sphere (Anthem, 2022).
✍️Monografija, ki pojasnjuje tveganja in priložnosti za demokracijo v digitalnih in podatkovno vodenih družbah ter prinaša poglobljen teoretski pregled socioloških in politoloških razprav, je med drugim prejela nagrado Karola Jakubowicza za medije in demokracijo.
👉E-knjiga je prostodostopna na spodnji povezavi!
👉Tiskana verzija pride kmalu...
https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/564

Konferenca Rethinking our communicative pasts

25. in 26. aprila na Univerzi Loughbourough v Londonu poteka konferenca Rethinking our communicative pasts, na kateri s prispevkom sodeluje tudi Sašo Slaček.

Namen konference je raziskati, kaj se lahko naučimo iz izkušenj tistih, katerih preteklosti so bile izključene iz prevladujočih pripovedi zgodovine komuniciranja. V okviru razprav o dekolonizaciji zahodnega znanja in kanona, ki potekajo v Združenem kraljestvu in drugod, delavnica raziskuje, kako lahko pristopimo k naši skupni komunikacijski preteklosti, da ustvarimo nove perspektive in konceptualizacije za radikalno vključujoče študije medijev, komunikacije in kulture.

Konferenco lahko spremljate prek spleta:
Četrtek, 25. april: https://bit.ly/3W182wq
Petek, 26. april: https://bit.ly/43YU2F6

Nov članek sodelavk CRDK (Tanja Kersevan, Melita Poler):

Utišanje novinarjev v zadevah javnega interesa: Ocene novinarjev in urednikov o vplivu SLAPP-tožb na novinarstvo

Raziskava avtoric Tanje Kerševan in Melite Poler, ki temelji na modelu hierarhije vplivov in konceptu zastraševalnega učinka, ugotavlja, kako strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti (SLAPP) neposredno in posredno vplivajo na novinarstvo. Na podlagi poglobljenih intervjujev s slovenskimi novinarji in uredniki, ki so bili tarča zlonamernih tožb, ter z njihovimi redakcijskimi kolegi študija razkriva neskladja med izraženim zavedanjem anketirancev o vplivu SLAPP-ov na njihovo delo in dojemanjem širših vplivov tovrstnih tožb. Znanstveni članek, ki je bil novembra 2023 objavljen v reviji Journalism, prispeva dokaze o dejavnikih, ki krepijo ali blažijo morebitne zastraševalne učinke SLAPP-ov na tožene novinarje oziroma urednike in tudi na tiste, ki niso neposredne tarče takšnih tožb. V pričakovanju evropske in nacionalne ureditve tega področja (na podlagi t.i. anti SLAPP-direktive) ugotovitve raziskave dopolnjujejo še razmeroma pomanjkljivo empirično znanje o vplivih SLAPP-tožb.

Članek je objavljen v odprtem dostopu. Vabljeni k branju!

Kerševan, T., & Poler, M. (2023). Silencing journalists in matters of public interest: Journalists and editors assessments of the impact of SLAPPs on journalism. Journalism, 0(0).

Silencing journalists in matters of public interest: Journalists and editors assessments of the impact of SLAPPs on journalism - Tanja Kerševan, Melita Poler, 2023 This study builds on the hierarchy of influences model and the concept of the chilling effect to investigate how strategic lawsuits against public participation...

V okviru bilateralnega projekta "Interdisciplinarni mostovi za raziskovanje skupinske kognicije v komuniciranju v času velikega podatkovja", ki ga izvajamo skupaj s CVBE Research Lab iz Münchna, Ljubljano obiše Jurgis Karpus - raziskovalec in strokovnjak iz področja teorije iger in racionalne izbire.

📢📢 Vabljeni na njegovo predavanje o dregljajih algoritmov in njihovem vpliva na odločanje in debato, ki se bo odvila v okviru Odprtega termina za znanost, ki bo potekal v torek, 26. 9. 2023, ob 12.00 na FDV (v učilnici 19).

Bolj podroben opis spodaj...

////////////////////////////
Klepet o dregljajih algoritmov in njihovem vplivu na odločanje

Za vse, ki si želite več odprtih razprav o znanstveno-raziskovalnem delu na FDV.

Letos s še bolj raznolikim programom: razprave o znanstvenih delih v nastajanju, predstavitve projektnih rezultatov in gostujočih raziskovalcev ter veščinske delavnice.

Kdaj? Prvič že v torek, 26. 9. 2023, ob 12.00

Kje? Predavalnica FDV-19

Kaj? ‘Dregljaj’ (ang. nudge) je priljubljen instrument javne politike, ki pristranskosti v človeški presoji uporablja za subtilno usmerjanje odločitev (npr. za doseganje družbeno želenih rezultatov). Pri tem je lahko uporabljena umetna inteligenca, ki vpliva na način, obliko, čas in učinkovitost proženja dregljajev. Njena uporaba pa lahko povzroči slabše razumevanje kognitivnih procesov. Ti so namreč proženi 'avtomatizirano' – v 'črni skrinjici' samoučeče se umetne inteligence. Gostujoči raziskovalec dr. Jurgis Karpus bo s praktičnimi primeri ponazoril, kako se sistemi umetne inteligence učijo izkoristiti pristranskost v človeški presoji, da bi dosegli določen cilj. Podal bo tudi nekaj idej glede proučevanja širjenja senzacionalističnih novic v digitalnih medijih.

O govorcu: Jurgis Karpus je doktoriral na King’s College London v Angliji. Je postdoktorski raziskovalec na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu ter strokovnjak s področja teorije iger in teorije racionalne izbire. Pri raziskovanju se osredotoča na osmišljanje procesa odločanja posameznika, ko je ta v interakciji z drugimi ljudmi ali avtonomnimi umetnimi agenti. Ljubljano bo obiskal v sklopu bilateralnega projekta 'Interdisciplinarni mostovi za raziskovanje skupinske kognicije v komuniciranju v času velikega podatkovja', ki ga Center za raziskovanje družbenega komuniciranja FDV izvaja v sodelovanju z raziskovalno skupino CVBE (Cognition, Values, Behaviour) iz Münchna.

Zakaj? Odprti termini za znanost so namenjeni soustvarjanju akademske kulture, katere ključen del so tudi razprave o še razvijajočem se raziskovalnem delu. Z odprtim terminom za znanost želimo prav tako še dodatno spodbuditi interdisciplinarno povezovanje med pedagogi in raziskovalci na fakulteti, predvsem pa zagotoviti platformo neformalnega recenzentskega prevpraševanja v kolegialnem vzdušju pri načrtovanju raziskav ali znanstvenih objav. Letos bomo nabor vsebin še razširili: od veščinskih delavnic do predstavitev projektnih rezultatov in dela gostujočih raziskovalcev. Dobrodošle pa se tudi ostale pobude. Če želite kolegom predstaviti svoje delo, lahko ideje za seminarje pošljete Teodori Tei Ristevski ([email protected]).

Pogovor bo potekal v angleščini.

Lepo vabljeni, da se nam pridružite. Veselimo se nove sezone raziskovalnih klepetanj, prevpraševanj, sodelovanj in spoznanj ob kavi in čaju. Ne pozabite na skodelice, saj se trudimo biti trajnostni.

Luka Kronegger, Tanja Kamin, Teodora Tea Ristevska, Iris Koleša in
Andreja Jaklič, prodekanja za znanstvenoraziskovalno področje

Na Inter-University Centre (IUC) v Dubrovniku, Hrvaška, bo med 11. in 15. septembrom 2023 potekala prva poletna šola Political Economies of the Media, s podnaslovom Theories and Methods, An Advanced Postgraduate Course. Na poletni šoli kot "course directorja" sodelujeta tudi člana centra Jernej Amon Prodnik in Sašo Slaček. Poletna šola je namenjena magistrskim študentkam in študentom v zaključnih fazah študija in predvsem doktorskim študentkam in študentom. Nosilka akreditiranega študijskega programa, za katerega lahko doktorske študentke in študenti prejmejo 10 ECTS, je Fakulteta za družbene vede.
Rok za prijavo je 15. april.
Več informacij: www.poleconmed.net

We are pleased to announce that together with our partners from Germany (Cognition, Values, Behaviour - Interdisciplinary Research Lab from Munich (LMU) - https://cvbers.com/ ) we have been awarded a bilateral project "Interdisciplinary Bridges for the Study of Crowd Cognition in Communication in the Age of Big Data". The project is funded by ARRS and DAAD. We look forward to research visits and productive research collaborations! FDV - Fakulteta za družbene vede, Ludwig-Maximilians-Universität München

Najprej: vse dobro v novem letu! 🥳

Celoten posnetek kolokvija Javnost pod grožnjo digitalne oligarhije (mednarodni kolokvij), ki je potekal v začetku decembra, je dostopen tudi na platformi YouTube (na povezavi). 🎬

Publicness and the public sphere under the threat of digital oligarchy The Slovenian Academy of Sciences and Arts cordially invites you to the colloquium “Publicness and the public sphere under the threat of digital oligarchy” o...

Nekaj utrnikov iz petkovega simpozija Javnost pod grožnjo digitalne oligarhije (mednarodni kolokvij). 📸👩‍🏫📸👨‍🏫📸

Kako se ljudje spominjajo jugoslovanskih medijev?
🧐
Kakšen vpliv so imeli mediji na njihovo vrednotenje socialističnega režima?
🤔
Kaj pa cenzura in svoboda govora?
🤐
Če vas zanimajo tovrstna vprašanja, vabljeni k ogledu kratkega videa, ki je nastal v sklopu projekta "Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe", ki se je ukvarjal z novinarstvom in mediji v času socialistične Jugoslavije. V njem nam nekaj več o analizi intervjujev o spominu na jugoslovanske medije, ki so jih - pretežno s svojimi starimi starši - opravili študentje in študentke pri predmetu Zgodovina novinarstva, pove Jernej Kaluža.

V posebni tematski številki Prispevkov za novejšo zgodovino (Vol 62 No 1), ki je na spletu prostodostopna, pa si lahko tudi preberete tudi prispevek Jerneja Kaluže in Jerneja Amona Prodnika "Remembering Media and Journalism in Socialist Yugoslavia: Oral History Interviews with Audiences", ki je prav tako nastal v okviru istega projekta.

Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe - asist. dr. Jernej Kaluža Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe - asist. dr. Jernej Kaluža

Kakšna je bila vloga fotografij v jugoslovanskih medijih?
📷📸
Zakaj se nam lahko včasih zdijo fotografije iz tega obdobja repetitivne in dolgočasne?
🧐🤷‍♀️

Če vas zanimajo tovrstna vprašanja, vabljeni k ogledu kratkega videa, ki je nastal v sklopu projekta "Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe", ki se je ukvarjal z novinarstvom in mediji v času socialistične Jugoslavije. V njem nam nekaj več o svojem raziskovanju fotografij iz tega obdobja pove Ilija Tomanić Trivundža.

V posebni tematski številki Prispevkov za novejšo zgodovino (Vol 62 No 1) pa si lahko tudi preberete Ilijin prispevek o fotoreportaži "Eritreja, moja dežela", ki je izhajala leta 1988 v tedniku Mladina, ki je prav tako nastal v okviru istega projekta.

Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe - izr. prof. dr. Ilija Tomanić Trivundža Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe - izr. prof. dr. Ilija Tomanić Trivundža

Po dolgem poletnem počitku - 🚣⛱ - se spet vračamo!

O raziskovalnem delu v okviru projekta "Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe", ki se je ukvarjal z novinarstvom in mediji v času socialistične Jugoslavije, je Vasja Lebarič posnel štiri video posnetke. Tokrat delimo pričevanje Jerneja Amona Prodnika, ki je skupaj z Nino Žnidaršič opravil 40 intervjujev z najbolj znanimi novinarji in novinarkami iz časa Socialistične Jugoslavije.

Vabljeni k ogledu!

Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe - doc. dr. Jernej Prodnik Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe - doc. dr. Jernej Prodnik